Grčija poleg znanih otokov kot so Lefkas, Kos, Kreta, Rodos, Santorini itd. nudi še mnogo več. Ponuja čudovite plaže, njena obala je dolga celo več kot 13000 km, kristalno čisto morje, prijazne domačine, pestro zgodovino, visoke gore itd. Helenska republika je bolj poznana pod imenom Grčija. Obmorska država na skrajnem jugu Baltskega otoka meji na Albanijo, Makedonijo, Bolgarijo, Turčijo in tri morja, Egejsko, Sredozemsko ter Jonsko. Mnogi jo imenujejo tudi »zibelka zahodne civilizacije«, saj ima dolgo in pestro zgodovino. Vpliv njene zgodovine se širi preko vseh celin sveta. Delo grških mislecev je veliko pripomoglo pri filozofiji, medicini, astronomiji in matematiki.
Na potovanje po Grčiji sva se podali skupaj z babico v lastni organizaciji. Za mnoge precej nenavadna kombinacija za potovanje, vendar imava skupaj že kar precej prepotovanih destinacij ter tudi izkušenj. Edina stvar, ki sva jo naredili pred potovanje je bil nakup letalskih kart ter najem avtomobila preko interneta, ki naju je po pristanku v Atenah že čakal na letališču. Nato pa sva potovanje planirali sproti, saj je to tudi glavni izziv najinih potovanj. Prav nobena od naju se ne obremenjuje, kje bo prenočila naslednjo noč.
Zgodovina
Grška zgodovina in kulturna dediščina sta odmevni tudi v književnosti, umetnosti, filozofiji, politiki itd. Nekdanje grške mestne državice so bile prve demokratične oblike vladanja. Grška zgodovina sega v stoletja pred našim štetjem ter čez razne znane dobe, od mikenske, klasične, helenistične itd. Prvo ljudstvo naj bi se razvilo že na začetku 2. tisočletja pred Kristusom. Na ozemlje Grčije se je priselilo več ljudstev, med njimi tudi Dorci, ki so uničili mikensko kulturo in ustanovili lastno. Zgodovina Grčije se je razvijala skozi stoletja, v katero pa so se zlili vplivi preostalih kultur in sicer iz Azije in ostalega Sredozemlja. Ko pa je Grčija najbolj zacvetela pa se je njen vpliv razširil na vzhod in zahod. Razvila so se številna različna narečja, politične organizacije, verski obredi itd. Grke so vedno določene skupne značilnosti ločevale od ostalih. O pestri Grški zgodovini danes največ pričajo arheološke najdbe, kar si hodijo ogledovati obiskovalci iz vseh koncev sveta.
Vzpon na najvišji vrh
Gora Olimp je poznana kot domovanje Grških bogov. Iz obmorskega mesta Litohoro vodi 18 km cesta v gorovje Olimp, od koder je glavno izhodišče za najvišjo Grško točko. Pešpot do vrha je lepo speljana, vidno označena in prav nič zahtevna, vsaj do koče. Koča se nahaja na višini 2100m, najvišji vrh Mytikas pa meri 2917 m. Vzpon do samega najvišjega vrha od koče dalje zahteva malo več pripravljenosti, vendar v lepem in suhem vremenu ni zahteven. Vmes je nekaj lažjih plezalnih odsekov. Mnogi obiskovalci se podajajo na vrh z vmesnim prenočiščem na koči. Iz vrha je ob lepem vremenu čudovit pogled po okolici. Skupaj z babico sva se podali proti vrhu, vendar je ona zaradi poslabšanja vremena počakala na koči. Že do same koče je bilo 3 ure hoje. Sama pa sem se dalje na sam vrh podala v rahlem teku ter se nazaj do koče vrnila v dobrih dveh urah. Kljub negativnim napotkom s strani oskrbnika koče, da je v slabem vremenu vzpon na vrh nevaren, sem se tja kljub temu podala. Dejansko je vzpon bistveno lažji v primerjavi z mnogimi našimi vrhovi. Je pa res, da me je na vrhu presenetila zelo gosta megla in celo sneženje, kar pa mi zaradi dobro označene poti ni delalo problemov.
Troja, Mikene, Olimpija, Epidavros, Delfi …
Danes najbolj opevana Troja, najverjetneje zaradi filmov, ki se pojavljajo na to temo, je bila tretje veliko kulturno središče bronaste dobe. Prebivalstvo naj bi se tam naselilo že okoli leta 3200 pr. Kr. Njegova dobra strateška lega je pripomogla k njegovemu bogastvu, saj so nadzorovali trgovsko pot med Evropo in Azijo. Celotno mesto je bilo obdano z visokim obzidjem, a kljub temu so jih sovražniki premagali z ukano z trojanskim konjem.
Mikenska država je bila na otoku Peloponez in med vsemi takrat najpomembnejša. Po njej se imenuje tudi obdobje, mikensko obdobje. Vrhunec njihove kulture je bilo po letu 1450 pr. Kr. Ko so za tem okoli leta 1150 pr. Kr. na Peloponez vdrli Dorci so uničili tudi mikensko kulturo.
V mestu Olimpija so potekale prve olimpijske igre, po čemer je starogrško mesto danes tudi najbolj poznano. Mesto je bilo uničeno že okoli 550 let pr. Kr. Znanstveniki predvidevajo, da naj bi mesto uničil potres. Leta 776 pr. Kr. se je tukaj zvrstilo kar 291 iger v čast Zeusu in za slavo zmagovalcev. Okoli stadiona še ležijo ostanki Zeusovega in Herinega templja.
Epidavros, svetovno znano starogrško gledališče s kar 14.000 sedeži, se še danes uporablja za tradicionalni grški gledališki festival. V tem predelu se nahajajo tudi ostanki Asklepijevega templja, boga zdravilstva ter tudi razne ostale ruševine. Po zgodovinskem izročilu naj bi bilo tukaj včasih uspešno zdravilišče.
Za Delfe so Grki verjeli, da so središče sveta. Zanimiva arheološka najdba je danes ena izmed najbolj obiskanih v Grčiji. Po strmi vijugasti poti skozi mesto, nas ta pripelje do velikega Apolonovega templja, gledališča ter povsem na vrhu tudi do stadiona. Od tam je lep razgled na dolino, poraščeno z oljkami, v daljavi pa se ob lepem vremenu vidi tudi morje.
Ob obisku prve znamenitosti, Olimpije, sva imeli edino nevšečnost na potovanju saj je bila znamenitost zaprta. Ker sva bili tam ravno v času protestov, so ta dan bile zaprte vse glavne znamenitosti. Na vhodna vrata so pritrdili list papirja, kjer je pisalo, da je znamenitost zaradi protestov zaprta. Ker je bilo še samo nekaj dni do vrnitve domov, sva začeli tudi klicati na letališče in povratna informacija je bila, da so vsi leti odpovedani. Nakar so ravno na dan, ko sva se vrnili na letališče, lete tudi sprostil, tako da sva imeli izjemno srečo in sva se lahko tudi normalno odpravili domov.
Meteora
Ena izmed najbolj posebnih točk v Grčiji je definitivno Meteora. V skale vklesani samostani na zelo težko dostopnih točkah nenavadnega skalovja še danes dajejo misliti mnogim, kako so to v 14. stoletju lahko zgradili. Predvideva se, da so tja postavili lesene zidarske odre, prvo oporo pa naj bi postavili z vrvmi. Vrvi naj bi preko skalovja prenesli z zmaji. Na skalovju je vse skupaj 13 samostanov, za obiskovalce pa jih je odprtih samo 6. V nekaterih še danes živijo nune in menihi. Za obisk samostanov morate biti primerno oblečeni, v vsakem primeru pa dobite pri vhodu veliko ruto, katero si zavežete okoli pasu in ogrnete ramena, če le ta niso že prej zakrita. Tako sva v vsakem izmed obiskanih samostanov imeli na sebi drugo ruto. Mene pa je še bolj kakor sami samostani presenetilo športno dogajanje na teh nenavadnih skalah. Skale danes izkoriščajo za plezanje, saj imajo urejene od lahkih do zelo zahtevnih smeri.
Atene
Danes so Atene glavno mesto države in predstavljajo finančno, industrijsko, politično ter kulturno središče. Najbolj navdušujoča znamenitost Aten je vsekakor Akropola, svetišče boginji Atene, pa kateri je glavno mesto tudi dobilo ime. Na širšem območju glavnega mesta leži več kot polovica grške industrije. Sicer pa so glavne panoge kmetijstvo, proizvodnja oliv, vina, tobaka, mandljev itd. V primerjavi z drugimi Evropskimi državami je delež industrije zelo nizek. Najpomembnejši panogi sta turizem in ladijski prevoz.
Zgodovina Aten se začne v Antični Grčiji, ko so postale največja mestna država. Verjeli so v svojih več bogov. Mestna država je bila deležna tako uspehov kot podrejenosti, vendar na koncu proglašena za glavno mesto države Grčije.
Poleg raznih zgodovinskih znamenitosti, ki jih nudijo Atene, je zelo zanimiva tudi Grška straža. Straža oz. Evzoni, kot jih tudi imenujejo, stražijo parlament, grobnico neznanega vojaka ter predsedniško palačo. Najbolj izstopa njihov način straženja, nenavadno korakanje ter uniforma s prav posebnimi čevlji, ki imajo nad prsti cofek. Ob ogledu menjave straže se pojavijo tam celo njihovi varnostniki, ki radovedne turiste usmerijo, kam se postaviti, da se lahko menjava normalno izvede.
Korintski prekop
Prekop med celino in polotokom Peloponez je danes prava turistična atrakcija. Zgrajen je bil med leti 1881 in 1893, v dolžino meri kar 6,3 km, globok je 8 m, v širino pa 24,6 m. Ideja o izgradnji tega prekopa se je pojavljala že v antiki. Manjšim ladjam prihrani kar 400 km dolgo pot, katero bi sicer morale narediti okoli polotoka. Na leto skozenj pluje kar okoli 11.000 ladij. Z malo sreče se da videti tudi njegovo dejansko namembnost, ko skozenj zapluje kakšna ladja. Iz mostu pa je možen tudi bungy jumping.
Grčija s svojimi kulturno-zgodovinskim ter tudi naravnimi znamenitostmi naredi na obiskovalce prav poseben vtis. Ne nudi samo rajskih otoških plaž, zaradi česar se večina podaja tja, ampak v celini prikazuje tudi zelo pestro zgodovino, gore, lepo pokrajino in še mnogo več.
