Zgodovina Bleda sega v starejšo železno dobo, kar pričajo najdbe 80 grobov v Pristavi pod Gradom. Prvi val Slovanske naselitve sega v 7. stoletje našega štetja. Najdbe iz prve naselitve ilustrirajo kulturo slovanske državne tvorbe kralja Sama (632-658) in poznoantične tradicije v teh krajih. Leta 1004 je cesar Henrik II. podaril briksenskemu škofu Albuinu Bled z ozemljem med obema Savama, leta 1011 pa še Blejski grad. V letih od 1803 do 1813 je bil v sklopu Ilirskih provinc pod Napoleonovim cesarstvom, nato pa je prišel spet v roke avstrijskega cesarja. Ta je leta 1838 poslednjič vrnil Bled briksenskim škofom.
Bled se je že zelo zgodaj uveljavil kot turistična destinacija. Med prve obiskovalce Bleda lahko štejemo romarje, ki so iz Kranjske, Koroške, Štajerske, Primorske, Furlanije in Avstrije romali k Mariji na otoku. Poleg pobožnih opravil so občudovali tudi lepote kraja in s pripovedovanjem o doživetjih privabljali vedno več romarjev. Ob teh preprostih ljudeh je na Bled prihajala tudi gospoda. Janez Vajkard Valvasor, domači plemič in polihistor Kranjske, je leta 1689 napisal knjigo Slava vojvodine Kranjske, v kateri med drugim poroča tudi o blejskih termalnih vrelcih. Od takrat dalje se turizem na Bledu razvija vse do današnjega izgleda.
Znamenitosti Bleda in okolice
Jezero, ki je nastalo ob umiku Bohinjskega ledenika, zavzema površino 144 Hektarjev, krasi pa ga otoček z znamenito cerkvijo Marijinega vnebovzetja. O otoku obstaja veliko legend, eno je v svojem mojstrskem delu uporabil celo naš največji pesnik France Prešeren. Legenda, ki jo je uporabil, pravi da je bilo na otoku svetišče staroslovanske boginje Žive, ki naj bi ga varovala Bogomila in Staroslav.
Blejski grad je danes rejen kot razstavni objekt. Prostori v reprezentančnem traktu ob kapeli, ki je najbolj zanimiva stavba, prikazujejo najstarejšo zgodovino Bleda vse od prvih izkopanin ter grad po posameznih stopnjah zgodovinskega razvoja s takrat značilno opremo. Oprema ni z Blejskega gradu, je pa pomembna za ilustracijo stanovanjske kulture v obdobjih, ki jih je preživel. Zgodovina gradu pa sega v leto 1004, ko je nemški cesar Henrik II. podaril blejsko posest briksenskemu škofu Albuinu.
Sotesko Vintgar v neposredni bližini Gorij, približno 4 km severozahodno od Bleda, sta februarja leta 1891 odkrila Jakob Žumer, gorjanski župan, kartograf in fotograf Benedikt Lergetporer. Odkritje je bilo naključno, in to v času, ko je bil vodostoj Radovne, ki teče skozi Vintgar, izredno nizek. Na svojo raziskovalno pot sta se podala iz Spodnjih Gorij proti Blejski Dobravi. S trudom sta se prebila skozi sicer neprehodno sotesko. Odkrila sta toliko naravnih lepot, da sta se odločila ustanoviti gradbeni odbor. Sotesko so uredili za oglede, predvsem gostov z Bleda. Javna otvoritev je bila 26. avgusta 1893. Soteska Vintgar, dolga 1,6 km, je zarezana med navpičnimi stenami hribov Homa in Boršta, krasi pa jo Radovna s slapovi, tolmuni in brzicami. Pot vodi preko mostov in t. i. Žumrovih galerij ter se končuje z mostom nad mogočnim 16 m visokim rečnim slapom Šum. Zaradi naravnih lepot je bil Vintgar uvrščen med pomembnejše turistične zanimivosti Slovenije, in število obiskovalcev se iz leta v leto veča.
Več informacij o Bledu lahko najdete na spletni strani www.bled.si spite pa lahko v Hostlu Bledec, ki je od jezera oddaljen le 5 minut hoje.
Več informacij o Bledu lahko najdete na spletni strani www.bohinj.si .
Spite lahko v Hostelu pod Voglom, ki stoji na eni najlepših lokacij, na južni obali Bohinjskega jezera. Je najbolj primeren kraj za mladinske ali odrasle skupine, pa tudi posameznike, ki jim sproščeno vzdušje, aktivnosti, lepota in mir nadomeščajo popoln komfort modernih hotelov.