Go to Cuba to go – 4. del

Seveda pa govorim o Havani v času mojega obiska, ko je bilo življenje tudi povsod po svetu precej okrnjeno. Zato raje v nekaj stavkih opišem tisto, kar je treba ob obisku Havane videti in doživeti.

Začnimo s centrom mesta, kjer se nahaja najbolj pompozna stavba – El Capitolio. Čeprav ne gre za kopijo, je v marsičem podoben tistemu v Washingtonu, le da je meter višji, meter širši in meter daljši. Zgrajen je bil med letoma 1926 in 1929, v njem pa je domoval takratni kubanski parlament. Po revoluciji je bil namenjen prostorom Akademije znanosti in umetnosti, a se po obnovi počasi vrača k svoji prvotni funkciji. Seveda je El Capitolio možno obiskati tudi v okviru vodenega ogleda, kar seveda priporočam; sploh sedaj, ko je v celoti prenovljen.

Za stavbo El Capitolio se nahaja havanska kitajska četrt, ki ni zanimiva le po hrani, ampak tudi zato, ker je nekaj precej drugačnega od ostalega mesta. A vsekakor je hrana, ne le kitajska, eden glavnih razlogov za obisk.

Od Hemingwaya do lesenih tlakovcev

V centru sem že omenil znameniti Bulevar San Rafael z mnogimi trgovinami in restavracijami ter ulico Obispo, ki se začenja z El Floridito, ki je prav tako vredna obiska. Na koncu Obispa, kjer vas od El Floridite skoraj na vsakem koraku čaka nekaj zanimivega, od muzejev pa do hotela Ambos Mundos, v katerem je bival Ernest Hemingway, se nahaja Plaza de Armas, kjer bodite še posebej pozorni na lesene tlakovce pred stavbo. Razlog za izbiro lesa kot materiala za tlakovanje je bil hrup koles težkih vozov in konjev, saj je ta neprimerno manjši, kot če bi bili tlakovci kamniti. Na spodnji strani trga se nahaja mogočna zvezdasta trdnjava, o pomenu katere priča kar ime samo: Castillo de la Real Fuerza.

S Plaza de Armas se lahko odpravimo na eno stran do Starega trga – Plaza Vieja, kjer se nahaja tudi Camera Obscura, s katero si lahko s pomočjo srednjeveške tehnologije zelo podrobno ogledamo staro Havano. Pod trgom se nahajajo staro pristanišče in ogromna tržnica s spominki ter pomol, s katerega se lahko popeljete v dva predela Havane na drugi strani zaliva – Regla in Casa Blanca.

Z druge strani pa bomo kaj hitro pri havanski stolnici, ki je seveda vredna ogleda, le nekaj korakov stran pa se nahaja rojstni kraj mojita – La Bodeguita del Medio.

Stari del Havane je smiselno zaključiti v muzeju revolucije, kjer boste dobili precej informacij o razlogih in pomenu kubanske revolucije in ki bo odlično vodilo za ogled preostale Havane.

Čeprav se nahaja nekoliko izven centra, ob obisku Havane ne smemo izpustiti Trga revolucije, kjer se nahaja najvišja zgradba na Kubi – spomenik Joséju Martíju, kubanskemu domoljubnemu pesniku – na vrh katerega se lahko popeljete z dvigalom, od tam pa vidite vso Havano. Na trgu je tudi znamenita upodobitev Cheja Guevare in Camila Cienfuegosa, nad trgom pa se nahaja največje pokopališče na Kubi – La Necrópolis Cristóbal Colón, ki je na »must-see« seznamu mnogih obiskovalcev.

V vročini se še kako prileže najboljši sladoled na Karibih

V novi Havani je razpršenih kar nekaj izvirnih modernih spomenikov, vzorno urejenih avenij in seveda Coppelia, kjer se lahko posladkamo z najboljšim sladoledom na Karibih; popotniki, ki še niso obiskali Slovenije, ga opisujejo celo kot najboljši sladoled na svetu. Preden zapustimo ta del, pa se je vredno oglasiti tudi v Hotelu Nacional de Cuba, kjer si nočitve najbrž ne boste privoščili, boste pa z veseljem popili kakšno kavo ali katerega od kubanskih koktajlov in se sprehodili skozi zgodovino tega pomembnega kraja. Hotel je sicer tudi uvrščen med spomenike nacionalnega pomena.

Havana je tudi pomembno pristanišče, pri čemer se del za križarke nahaja dobesedno v centru mesta. Pristanišče sta v prejšnjih stoletjih varovala trdnjava Fortaleza de San Carlos de la Cabaña in Castillo de los Tres Reyes Magos del Morro z znamenitim svetilnikom, ki se oba nahajata na drugi strani zaliva in predstavljata eno izmed najbolj obiskanih točk na vsakem turističnem ogledu, tako podnevi kot tudi ponoči, ko se tukaj odvija predstava s topovi oziroma »Ceremonia del cañonazo«. Pred trdnjavo se nahaja tudi vojaški muzej na prostem, nedaleč stran pa si iz oči v oči zreta hiša, v kateri je v času bivanja v Havani stanoval Ernesto Che Guevara in v kateri se nahaja majhen muzej, posvečen omenjenemu revolucionarju, ter megalomanski beli kip Jezusa Kristusa. Do omenjene trdnjave, gradu, muzeja, kipa in vsega ostalega se lahko čez zaliv zapeljete z ladjico, ki povezuje Havano z obeh strani pristanišča, in sicer z linijo, ki pelje do pristana Casablanca.

Regla – popolnoma drugačna Havana

Iz istega pristanišča pa lahko zaplujemo tudi v pristan Regla, izhodišče za istoimenski del mesta, kjer se tik ob pristanu nahaja ena najpomembnejših cerkva v Havani – Iglesia de Nuestra Señora de Regla, in sicer na svetem mestu, kjer poganski verniki častijo boginjo morja.

Čeprav je Regla del Havane, deluje kot samostojno mesto, ki ima svoj glavni trg z mestno hišo, gledališče, veliko in dobro založeno tržnico, številne trgovine, restavracije ter celo enega redkih Leninovih spomenikov na Kubi, ki je v zadnjih letih postal priljubljena turistična znamenitost in se nahaja na hribu, s katerega je odličen razgled na staro Havano na drugi strani zaliva.

In čeprav je Regla del Havane, je pravo nasprotje centra Havane, kjer turiste neredko ogovarjajo prodajalci spominkov, lastniki restavracij in taksisti. Regla tudi nima turistom prilagojenih trgovin ali restavracij, kar je velika prednost, saj lahko doživimo pristno Kubo kar v prestolnici in zato ob obisku Havane toplo priporočam vsaj kratek pobeg v Reglo.

Pred povratkom v Evropo še nekaj utrinkov iz Varadera, turističnega magneta Kube

Preden sklenemo potopis, pa ne morem mimo najbolj turističnega kraja na Kubi – Varadera.

Varadero se nahaja na nekaj sto metrov ozkem in približno dvajset kilometrov dolgem polotoku, na katerem se nahajajo številni hoteli, restavracije, igrišča za golf in seveda neskončne peščene plaže.

V Varaderu živi 27.000 prebivalcev, ki se po večini ukvarjajo s turizmom; od zasebnih nastanitev in restavracij do organizacije ekskurzij pa do taksi prevozov in prodaje spominkov.

Varadero v normalnih razmerah živi skoraj vseh 24 ur, a tokrat razmere žal niso bile normalne in tako so se restavracije in gostje morali zadovoljiti s ponudbo TO-GO, diskoteke in klubi pa so morali zapreti svoja vrata. A tudi v teh razmerah se ljudje niso predali in tako sem prisluhnil natakarju, ki mi je predlagal najboljši mojito v mestu. Takšni skušnjavi se seveda ni lahko upreti, zato sem mojito tudi naročil, čeprav takšne postrežbe nikakor nisem pričakoval. A ukrepi za zajezitev koronavirusa so v gostincih vzbudili neverjetno mero iznajdljivosti in tako sem dobil svoj prvi mojito TO-GO, ki je botroval tudi naslovu tega potopisa. Mojito z vsemi sestavinami so namreč pripravili v prozorni vrečki, iz katere je štrlela slamica, in tako sem se, kot bi nesel zlato ribico iz trgovine do domačega akvarija, z vrečko pristnega mojita podal proti plaži.

Varadero je tako odlična destinacija za oddih ali zabavo, ne pa tudi kraj, kjer bi doživeli tisto pristno Kubo. Glede na to, da ima Varadero tudi pomembno letališče, do katerega lahko pogosto pridemo ceneje kot do Havane, je morda smiselno zadnji dan ali dva pred povratkom okusiti tudi to turistično središče. Jaz sem bil v to celo prisiljen, saj so mi zaradi pandemije odpovedali povratni let iz Havane in tako sem sprejel edino ponujeno zamenjavo, in sicer dan kasneje iz Varadera.

Za konec pa le še nasvet: GO TO CUBA! A pojdite takrat, ko Kuba ne bo več zgolj TO-GO, ko maske ne bodo skrivale nasmehov, ko bo spet vzpostavljen javni potniški promet med provincami, odprta gledališča, hiše glasbe, bari, klubi, muzeji in vse tisto, zaradi česar smo se odločili za potovanje na Kubo.