Pariz kot glavno mesto Francije posebne predstavitve ne potrebuje, saj gre za mesto na vrhu seznama prav vsakega popotnika. Mesto luči ni potrebno le obiskati, ampak tudi občutiti, da se lahko prepričamo o njegovi posebnosti.
Med sprehajanjem po mestu, kjer iz vsake kavarne zjutraj diši po svežih rogljičkih, nas ob zavijanju iz naključne ulice preseneti Eifflov stolp, ki mogočno stoji pred nami. Danes gre za simbol mesta, vendar kovinski stolp, zgrajen za Svetovno razstavo leta 1889, se je v začetku soočal z zgražanjem domačinov.
Reko Seno je mogoče prečkati preko številnih mostov, hkrati pa lahko tudi obiščemo otoček Ile de la Cite. Tu stoji ponovno obnovljena katedrala Notre Dame, v kateri naj bi bival Disneyjev notredamski zvonar.
Največje umetnike, kot so Picasso, Van Gogh ali Monet, je iskanje inspiracij za svoja dela pripeljalo na hribček Montmartre v Parizu, kjer so v bližini bazilike Sacre-Couer živeli skromno življenje, vendar ustvarili prekrasne umetnine. Nekatere izmed njih so nam na voljo za ogled v največjem muzeju na svetu, imenovanem Louvre, kjer med drugim visi tudi Da Vincijeva Mona Liza.
Namesto tega pa se lahko spustimo še v pariško podzemlje, kjer je možno raziskati pariške katakombe, v katerih so posmrtni ostanki od več kot 6 milijonov ljudi. Ob obisku Pariza se je nedvomno vredno odpraviti 20 kilometrov izven mesta in obiskati mogočno Versajsko palačo, v kateri je prebivalo več francoskih kraljevih družin.
Enkrat na leto pa se mesto dobesedno ustavi, ko se v Pariz pripelje karavana kolesarske dirke Tour de France na čelu z vodilnim v rumeni majici. Kolesarji po mestu odpeljejo več krogov, da širnemu svetu pokažejo vse pariške lepote. Zaključek etape poteka na znameniti nakupovalni aveniji Elizejske Poljane in nato so zmagovalci vseh majic okronani pod Slavolokom zmage.
Tour de France je eden najpomembnejših športnih dogodkov v letu, zato ne preseneča, da se v treh tednih ob cestah zbere preko 12 milijonov navijačev. Tour de France iz tega razloga velja za francoski ponos, vendar lani se je prvič po letu 1905 zaradi olimpijskih iger v Parizu dirka končala izven mesta, in sicer v Nici. Letos se je dirka vrnila nazaj v običajne pariške tirnice, ampak z dodatkom tlakovanega vzpona na Montmartre.
Elizejske poljane so posebno prirasle k srcu tudi Slovencem, saj se je po zaslugi Tadeja Pogačarja letos že četrtič na francoskih tleh vrtela naša Zdravljica.
Elizejske poljane so letos praznovale 50. obletnico gostovanja zaključka Tour de France. Avenija je dolga 1,91 kilometra in se vleče od Place de la Concorde na vzhodu do Slavoloka zmage na zahodu.
Prvi gledalci so se na Montmartru, Elizejskih poljanah ter drugih ikoničnih lokacijah po Parizu začeli zbirati že dopoldan, da so si zagotovili najboljše položaje za ogled etape. Promet v mestu se je zaustavil že zjutraj, številne postaje podzemne železnice niso obratovale cel dan, medtem ko je vstop na Elizejske poljane bil mogoč le na eni točki, in sicer pri Place Charles de Gaulle.
Kolesarji so 132 kilometrov dolgo etapo začeli v kraju Mantes-la-Ville, približno 50 kilometrov izven Pariza. V čakanju na kolesarje nas je dve uri pred njihovim prihodom zabaval šov vozil sponzorjev dirke, iz katerih so delili praktična darila.
Kolesarji so v Pariz vstopili tako, da so se pripeljali mimo Eifflovega stolpa ter muzeja Louvre do Elizejskih poljan. Nato so nadaljevali s krogi po centru mesta, v katerih so se šestkrat pripeljali mimo navijačev na Elizejskih poljan ter se trikrat spopadli z vzponom na Montmartre. Ravno ta dober kilometer dolg vzpon je premešal karte med favoriti za etapno zmago ter onemogočil tradicionalni obračun sprinterjev na cilju.
Namesto tega je ravno naš Tadej Pogačar napadel v želji po še peti letošnji etapni zmagi, vendar je na žalost od njega bil močnejši Belgijec Wout Van Aert, ki se je sam na Elizejske poljane pripeljal že sedmič v dnevu ter slavil prestižno etapno zmago. Kot tretji je v cilj prišel Matej Mohorič, mesto za njim pa Tadej Pogačar, ki je tako postal najmlajši kolesar v zgodovini s štirimi osvojenimi rumenimi majicami.
Slovenija je od debija Tadeja Pogačarja na Tour de France država z največ osvojenimi rumeni majicami v zadnjih šestih letih in hkrati tudi po zaslugi Primoža Rogliča in Mateja Mohoriča druga država z največ etapnimi zmagami.
Če so tudi vas v teh letih navdihnili uspehi kolesarskih asov, da bi za njih navijali v Franciji, lahko potrdim, da bo tudi v letu 2026 zaključek dirke na Elizejskih poljanah. Trasa, datumi ter gostujoča mesta prihajajoče francoske pentlje bodo oznanjeni tekom letošnje jeseni in če boste načrtovali potovanje v Pariz za ogled Tour de France, vam svetujem, da pohitite z rezervacijami.