Po dolgem in počez po Tajski

Z dobro organiziranim javnim prometom smo se zapeljali do centra Bangkoka. Naš prvi cilj je bila ulica Khao San Road, ki je poznana predvsem po svojem nočnem šarmu, ko se napolni tako z mladimi kot z mladimi po srcu. Oglasi za prenočišča se svetijo na vsakem vogalu in tako postane iskanje sobe le še vprašanje izbire in prvega vtisa, ko vstopite v zgradbo in ne iskanja nastanitve, ki si jo lahko vaš žep privošči. Glede na to, da smo potovali brez načrta, smo si vzeli prvih nekaj dni za spoznavanje Bangkoka. Obiskali smo  številne templje, vključno s slavno palačo »Grand Palace« in kompleksom Wat Phra Kaeo ter templja Wat Pho in Wat Arun. Čeprav se iz slednjega ponuja izjemen pogled na mesto, morate biti pozorni, če vas je strah višine – hoja navzdol po strmih stopnicah lahko postane pravi izziv. Da vas prijazni »uradniki« namamijo na turistične limanice, je del izkušnje, kateremu se ne morete izogniti. Nikakor ne smete zamuditi vožnje z ladjo po reki Chao Praya, ali pa izpustiti doživetja pustolovske vožnje s túk-túkom. Med obvezne dejavnosti vključite tudi barantanje, s čemer lahko končni znesek pošteno znižate – izjema so le uradne trgovine kjer so cene jasno označene. Ker je bilo kitajsko novo leto tik pred nami, smo si vzeli dan, da smo obiskali še ogromno kitajsko četrt mesta. Dekoracije so bile tam še bolj praznične in barvite. Sprehod do Siam Centra, nakupovalnega središča, je pokazal, kako gost je pravzaprav promet v Bangkoku v času konice, predvsem na vzporednih ulicah Rama IV in Rama I.

 

Ker nismo uspeli dobiti vozovnice za nočni vlak proti Chiang Maiu, smo morali v Bangkoku ostati še dan dlje. Ker smo že videli večino turističnih zanimivosti, smo se podali na jug in po skoraj dveh urah vožnje z javnim avtobusom prispeli do mesta, ki ga imenujejo Ancient City. Na naše presenečenje so nam takoj ponudili kolesa, da se popeljemo naokrog. Kmalu smo spoznali, da je prostor na katerem se razteza, prevelik, da bi se po njem zgolj sprehajali. Arhitekturni simboli Tajske, prikaz umetnosti in obrti ter dnevnega življenja, so nam prikazali življenje na Tajskem v malem. Teh nekaj ur je bilo premalo, a če smo želeli nadaljevati po svoji poti smo morali kaj hitro dalje - na farmo krokodilov, ki je bila v bližini. Ogled se je začel s predstavo, nato pa smo kmalu spoznali, da to ni le farma krokodilov, temveč pravi manjši živalski vrt z nekaj redkimi primerki živali iz lokalnega okolja. Po polnem dnevu ogledov smo se z javnim avtobusom odpravili nazaj v Bangkok in proti železniški postaji.

 

Spalnik za Chiang Mai nas je prijetno presenetil. Udobne postelje, prijazna postrežba in prijetna vožnja so omogočili dober spanec, ki se je po utrudljivem dnevu v mestu zelo prilegel. Tudi ob prihodu v Chiang Mai so nas najprej pozdravili številni vozniki túk-túkov, ki so ponujali vožnjo po mestu. Veliko gostišč in hotelov ponuja prevoz od postaje, če ste se vnaprej rezervirali prenočišče. Vstop skozi mestna vrata za obzidje, ki označuje notranji del starega mesta, vam da napačno predstavo tega, da je Chiang Mai majhna severna vasica. Potem ko smo si prvi dan ogledali svetišče Doi Suthep, kjer deklice in dečki iz tamkajšnje plesne in glasbene šole plešejo in igrajo instrumente ter tako zbirajo prispevke, smo se prijavili na dvodnevni treking po okoliških hribovjih. Po zgodnjem vstajanju smo prispeli najprej do plemenske vasice na hribu, kjer je več žena iz različnih plemenskih skupin postajalo ob lesenih hišah, kakor da so razstavljene za ogled turistom. Največ zanimanja so pritegnile ženske iz plemena Karen Long Neck s svojimi značilnimi obroči okoli dolgih vratov, ki pozirajo turistom in se skrivajo za prisiljenimi nasmeški, da bi jim ustregle. Z mešanimi občutki smo nadaljevali do naslednje postaje – parka slonov, kjer smo kakšno uro v skupini jahali te ogromne sesalce. Le kdo bi si mislil, da je slonova koža pokrita s trdimi ščetinami, ki napravi ježo za tistega, ki sedi najbližje glavi, skrajno neprijetno? Po kosilu smo nadaljevali s pohodom navkreber skozi džunglo v spremstvu občasnih slonov, raznovrstnih živali in na srečo, brez kač. Ko smo prispeli na vrh hriba nas je pozdravil pogled na dolino pod nami in prijazni prebivalci vasice ljudstva Lahu. Naš vodič je pripravil večerjo, ki se je razvlekla dolgo v noč, ko smo ob ognju nadaljevali z raznimi pogovori. Naslednji dan smo se spustili v dolino mimo slapa ob katerem so se najbolj pogumni tudi okopali v ledeno mrzli vodi. Nadaljevali smo do brzic, po katerih smo se najprej z raftom, nato pa s splavom narejenim iz bambusovih palic tudi spustili. Z vodičem ki ni znal besede angleško razen 'levo,' 'desno' in 'naprej', je bila plovba svojevrstna pustolovščina. Ob povratku v Chiang Mai se je prav prilegla tajska masaža, po kateri smo lažje preživeli preostanek dneva.

 

Zadnji dan v Chiang Maiu smo izkoristili, da obiščemo kraljestvo tigrov, kjer se lahko crkljate in slikate s temi velikimi mačkami. Kljub temu da je to bila edinstvena priložnost biti tako blizu tem neverjetnim živalim, smo tudi od tam šli z mešanimi občutki. Človek se nikakor ne more otresti občutka, da so tigri očitno omamljeni, da bi bili dovolj mirni in obiskovalcem dovolili, da so v njihovi družbi. Da bi do konca izkoristili dan, smo šli še v opičji park in se nato vrnili nazaj v hotel, da se pripravimo na let proti jugu.

 

V Phuket smo prišli po polnoči in potrebovali prenočišče le za nekaj ur spanca, preden smo lahko zjutraj nadaljevali pot z ladjo proti otokom Ko Phi Phi. Neverjeten pogled na glavno vasico otoka Ko Phi Phi Don ni odkrival ničesar, kar bi obiskovalca opomnilo, da je leta 2004 tukaj pustošil uničujoč cunami. Sama vasica je bila po tsunamiju ponovno pozidana in razen znakov zahvale vsem, ki so pomagali pri obnovi, ni videti nobenih posledic rušilnega morskega vala. Kmalu smo spoznali, da se otok spreminja v to, kar je Ibiza v Evropi. Zabavišče za mlade, z glasno glasbo in nočnimi zabavami. Tako imenovani »bucket«-i se prodajajo na vsakem koraku – majhna plastična vedrca iz katerih po slamici pijete mešanico žganja, gazirane pijače in energijskega napitka. Naslednje jutro smo kaj hitro ugotovili, da je edini način, da spoznamo otok, preko ponudbe izletov pri kateri od agencij na otoku. Najboljša odločitev, ki smo jo v času potovanja sprejeli je bila prijava na celodnevni izlet s potapljanjem z masko. Specifična tajska lesena ladjica nas je popeljala okoli otoka, ob čemer smo si lahko ogledali prekrasne plaže in se potapljali, kjer je pač bilo mogoče. Slavna plaža Maya iz filma ‘The beach’ z Leonardom diCapriom je bila naša zadnja točka postanka. Glede na naša visoka pričakovanja, smo bili kar malo razočarani. Zaliv poln ljudi, ladjic in turistov ob oseki ni bil niti slučajno to, kar smo pričakovali. Sprehod je bil kljub vsemu prijeten in moram priznati, da je bil sončni zahod na ladjici vseeno odličen zaključek lepega dne.

 

Dva dneva na otoku sta bila dovolj, tako da smo se odločili, da se ponovno podamo pot in se odpravimo na otok Ko Lanta. Pri 30km obale se preprosto ne moreš odločiti, kam na tem otoku bi radi šel in se nastanil. Imeli smo srečo in naslednje tri dni preživeli v apartmaju ob dolgi peščeni obali, kjer smo se dodobra spočili in dali možgane na pašo. Po poltretjem tednu potovanja, ogledov in turističnih dejavnosti, je bil sedaj čas, da uživamo v soncu in peščeni plaži. Kulinarična ponudba je bila izjemna in tukaj smo še zadnjič okusili izvrstno tajsko  hrano, preden smo se pričeli vračati v Bangkok.

 

Nočno potovanje z avtobusom je bilo prav tako svojevrstno doživetje, saj so nas na pol poti do Bangkoka odložili v restavraciji, daleč stran od kakršnega koli mesta, kjer smo morali čakati 4 ure na naslednji avtobus. Preživeli smo in prišli v Bangkok ob šestih zjutraj, s celim dnevom pred seboj, ki smo ga morali zapraviti pred poletom nazaj v Evropo. Odločili smo se poiskati meniha, ki smo ga spoznali ob prihodu v Bangkok. Povabil nas je v svoj tempelj, kjer smo preživeli nekaj zanimivih uric v njegovi družbi. Izvedeli smo kar nekaj o budizmu in si tempelj podrobneje tudi ogledali. Nakup spominkov je bilo še zadnje dejanje, ki smo ga morali opraviti v mestu, preden smo se odpravili proti letališču in zaključili naše neverjetno potovanje.