Čeprav se sliši nemogoče, lahko ob dobri organizaciji in skrbno izbranih krajih in povezavah spoznate lep del Južne Amerike že v dveh tednih. To seveda ni merilo in vsakemu, ki ima dovolj časa seveda priporočam daljše potovanje, na katerem bi obiskali tudi kraje, kot so Rio, Sao Paulo, pa Patagonijo… Ampak, kot rečeno – tudi v desetih dneh lahko spoznaš kar nekaj lepot Južne Amerike, doživiš ritme tanga in sambe, se dodobra spoznaš z Buenos Airesom, uživaš v lepotah slapov Iguaçu/Iguazu na brazilski in argentinski strani, se sprehodiš po Monetevideu, prestolnici Urugvaja, namočiš noge v Tihem oceanu in se popelješ z znamenito vzpenjačo v Valparaisu, kulturni prestolnici republike Čile.
Moje potovanje se je začelo v Benetkah, od koder sem letel do slapov Iguaçu na Brazilski strani.
Prvi stik z Južno Ameriko je bil sicer pristanek v Sao Paulu. Glede na to, da je bil končni cilj Foz do Iguaçu, ki je lokalno letališče, je bilo potrebno opraviti vse formalnosti v Sao Paulu. Tega pa seveda niso počeli le potniki do slapov Iguaçu, ampak do vseh domačih destinacij, kar je seveda pomenilo kakih tisoč ljudi, čakajoč na vstop v Brazilijo. Z malo balkanske iznajdljivosti sem bil na drugi strani črte, ki je pomenila Brazilijo v dobrih desetih minutah. Za tiste, ki bi želeli namig, kako skrajšati čakalno vrsto, predlagam, da se obrnejo na info@globetrotter.si , kjer bomo prišepnili učinkovit recept, kako hitreje čez kontrolo potnih listov, ne bi pa tega obešali na velik zvon, čeprav ne gre za nič nelegalnega ali nespoštljivega.
Po kontroli potnih listov je bila na vrsti še carina, kjer pa so očitno imeli rentgenske posnetke naše prtljage, tako da ob srečanju s carinikom ni bilo potrebno niti upočasniti vozička s prtljago.
Tretje čakanje je bilo na ponovno oddajo prtljage, kar pa je šlo zelo hitro, saj so poslali prtljago dalje z obstoječimi nalepkami.
Sledil je notranji let do slapov Iguaçu, ki pa je bil kratek in skoraj panoramski. Seveda sedež ob oknu ne pomeni nujno tudi pogleda na slapove, zato predlagam, da si zagotovite sedež ob oknu na LEVI strani letala, torej sedež A. Na tak način lahko prihranite kakšnih 75 Evrov, ki jih boste drugače odšteli za helikopterski panoramski polet nad slapovi.
V mestu Foz do Iguaçu vas Brazilija pričaka s hostli izjemne kvalitete, tako v centru mesta, kot tudi v neokrnjeni naravi. Oba hostla Foz do Iguaçu imata bazen in druge športne objekte, čeprav so slapovi glavni razlog obiska. Za ogled obeh hostlov Iguaçu ali natančneje hostlov Foz do Iguaçu lahko kliknete TUKAJ.
Slapovi Iguaçu ležijo na meji med Argentino in Brazilijo, zelo priporočljiv pa je ogled slapov z obeh strani meje.
Na brazilski strani se lahko pred ogledom slapov prehodimo med eksotičnimi ptiči v »Parque de aves« ( www.parquedasaves.com.br/v2/ing.htm ), ki so že tako navajeni turistov, da fotografija s tukanom ni prav nič nenavadnega. Nekaj fotografij si lahko ogledate TUKAJ.
Sam nacionalni park je vzorno urejen, vse informacije pa najdete neposredno na njihovi spletni strani www.cataratasdoiguacu.com.br/. Posamezni deli parka so med seboj povezani z, večinoma dvonadstropnimi, avtobusi, ki so klimatizirani v spodnji etaži in odprti v zgornji.
Park ponuja kar nekaj možnosti za potešitev adrenalinskih potreb, na vsak način pa priporočam vožnjo s čolnom do slapov in pod slapovi. Seveda moramo biti pripravljeni na to, da bomo popolnoma mokri. Brez skrbi. Pred vožnjo pod slapovi Vas pravočasno opozorijo, da spravite fotografske aparate, denarnice, mobilne telefone in podobno v plastične vrečke, ki pa jih morate zahtevati pred začetkom vožnje.
Z ogledom hudičevega grla ali bolje prevedeno žrela, kjer so poti speljane skoraj pod sam slap lahko počasi zaključimo ogled slapov na brazilski strani in se odpravimo na kosilo v odlično samopostrežno »All you can eat« restavracijo.
Če smo bili ob ogledu slapov dovolj zgodnji, si lahko privoščimo še kratek skok v sosednji Paragvaj, kjer nas na meji pričaka mesto Cuidad del Este, ki ni nič drugega, kot eno veliko nakupovalno središče z luksuznimi trgovinami na eni strani in uličnimi prodajalnami na drugi. Če seveda nimate nakupovalnih načrtov, svetujem, da se v Paragvaj podate izven glavnih nakupovalnih ur, saj boste drugače velik del dneva preživeli čakajoč na mostu, ki povezuje Brazilijo in Paragvaj.
Seveda je ob dvournem ogledu mesta Cuidad del Este nemogoče dobiti pravi vtis o Paragvaju, še posebej, ker mesto ob zaprtju tržnic spominja na smetišče, kar pa traja morda le kakšno uro, od zaprtja uličnih trgovin, pa do zaključka »čistilne akcije«. Ne glede na izjemno kratek obisk Paragvaja si lahko nekaj fotografij mesta Cuidad del Este (ali vzhodno mesto) ogledate TUKAJ.
Po kratkem postanku za nakup kakšnega kilograma brazilske kave v brazilskem supermarketu napoči čas za Argentino.