49. Mednarodno konferenco Mednarodnega združenja mladinskih prenočišč
v Mariboru, od 8. do 12. julija 2012
Prvič sem v Maribor prišla v času poletnega Lenta in res mi je zlezel pod kožo tako prvi kot drugi. Festival ima brez ovinkarjenja dušo in srce, še posebej ponoči, ko ima poseben čar. Potem pa je bila na vrsti že 49. Mednarodno konferenco Mednarodnega združenja mladinskih prenočišč v hotelu Habakuk, kjer sem bila tokrat prostovoljka v drugem pomenu besede kot ponavadi na kakšnih misijah v tujini, vendar še vedno skozi kritične oči študentke turizma. Tu smo bile 6 deklet zadolžene za promocijo Popotniškega združenja Slovenije, z voščilom tople dobrodošlice vsem delegatom iz tujine, darila v obliki žepnih zobnih ščetk, tako imenovanih švicarskih nožkov, skrite torbice za dokumente, majic, športno ruto in posebnega balona v katerem je bilo skrito prisrčno sporočilo, zato ga je bilo potrebno predreti. Prav zanimivo je bilo gledati gospe kako so s »špičaki« skakale po balonih, le zato, da bi lahko prebrale skrito misel;) Prišli so iz okoli 55. različnih držav sveta.
Pred restavracijo je imel gospod predsednik Igor Jurišič otvoritveni govor, ki je bil izvoljen na funkcijo podpredsednika celotne mednarodne organizacije, kateremu so sledili tudi ostali in prvi večer smo zaključili z odličnimi štajerskimi specialitetami in odličnimi belimi in rdečimi vini Podravske vinorodne dežele. Delegati so bili navdušeni nad razgledom nad Mariborom v dolino, čisto neokrnjeno naravo in na splošno zeleno barvo naše dežele. Prepričana sem, da je bil to najboljši možni način in otvoritev te globalne konference.
Torek je stekel v uglajenem ritmu prejšnjega dne in glavnem delu konference, volitvami. Večer pa se je nadaljeval v duhu vinske kapljice v mestni vinski kleti Vinag in samopostrežno večerjo na sodih v pravem vinarskem ambientu s prefinjenimi vini belih in rdečih kraljev. Pozno v noč smo zaključili na tako oklicani Pošti, kjer so nam postregli še z živim odrom poletnih dvorišč in vedno dobrim jazzom, kjer smo se spoprijateljili z bivšo jugo in »južnimi latinoti«.
Vse lepo in prijetno se ponavadi prekmalu konča, zato že stremim k naslednji priložnosti prostovoljstva, kdo pa ve, morda res na Tajskem?
Pri tej sklepni misli vabim tudi nove prostovoljce ali prostovoljke, da se opogumite in se nam pridružite pri Popotniškem združenju Slovenije, saj veste, svet je okrogel in tako se tudi vrti.