Izpodbijmo predsodke o hostlih – 1. del

Ali so hostli resnično le za mlade nahrbtnikarje brez denarja?

Že res, da začetki hostlov izvirajo iz nizkocenovnih prenočišč za šolske skupine, ki jih je na začetku 20. stoletja zasnoval nemški učitelj Richard Schirrmann, vendar so hostli do danes prerastli v veliko več kot le mladinsko prenočišče. Starostnih omejitev se seveda nekateri še vedno držijo precej strogo, spet drugi pa so veliko bolj popustljivi ali pa starostne omejitve sploh nimajo. V hostlih lahko tako srečate tudi starejše popotnike, katerih prednost je ta, da imajo veliko zanimivih popotniških izkušenj, dogodivščin in nasvetov, ki jih radi delijo z mlajšimi popotniki.

Primeri starejših popotnikov v hostlih

Če se v nastanitvi s starostno omejitvijo starejši popotniki vseeno soočijo z rezervacijo, ki vsebuje informacijo o preseženi starostni omejitvi gosta, imajo nekateri hostli z večletnimi izkušnjami navado, da takšnega gosta kontaktirajo pred prihodom in ga na omejitev opozorijo. Jaz se iz službovanja v enem izmed hostlov spominjam izkušnje (in to ne edine), ko je starejši gost zaradi težav s kolki zaprosil za najnižje ležišče tronadstropnega pograda, česar pa seveda v osnovi marsikateri hostel ne obljublja in ne rezervira vnaprej ravno tako, kot hoteli ponavadi neradi obljubljajo rezervacijo specifične številke sobe. Kljub temu smo zanj naredili izjemo, za kar nam je bil izredno hvaležen.

Iz enega izmed praških hostlov se spominjam tudi starejše, približno sedemdesetletne gospe, ki mi je zaupala, da že dobro leto sama potuje po svetu, ter približno šestdesetletnega gospoda, ki se je vsak večer brez zadržkov pridružil ostalim popotnikom pri družabnih igrah in večerjah.

Starostna omejitev je lahko namenjena tudi mladoletnim

Seveda pa starostna omejitev ni namenjena le starejšim, temveč tudi nepolnoletnim popotnikom. Nekateri hostli mladoletnih gostov brez spremstva staršev sploh ne sprejemajo, spet drugim pa ob prijavi zadostuje le predložen dokument, ki dokazuje, da mladoletnemu popotniku starši dovoljujejo potovanje in nastanitev na izbrani lokaciji.

Ko gre za starše z otroki, torej družine, hostli ponavadi svetujejo najem zasebne sobe, zlasti v teh koronskih časih. Pred pandemijo so bili tudi glede tega marsikje prilagodljivi, če seveda družine ni motilo, da si je sobo delila z drugimi popotniki. Pomembno je le, da nastanitev predhodno obvestite, da potujete z otrokom. Pri večini rezervacij namreč ni razvidna starost gostov, marsikateri hostel pa si pridržuje pravico, da ob polni zasedenosti goste iste rezervacije razdeli v več različnih sob iste kategorije. Tako sem se kot uslužbenka v enem izmed hostlov srečala z mamo, ki je rezervirala dve postelji v osemposteljni sobi, ni pa obvestila hostla, da potuje s svojim osemletnim sinom. Na recepcijo je prispela pozno popoldne, ko je bila večina prihodov za tisti dan že opravljena, zasebne sobe pa so bile popolnoma zasedene. Tako mi ni preostalo drugega, kot da sem enega od samostojnih popotnikov prosila, če bi se bil pripravljen preseliti v drugo sobo iste kategorije, da bosta lahko mama in sin skupaj. Na srečo je bil samostojni popotnik razumevajoč in nam je brez težav pomagal. Tudi mama je bila rešitve zelo vesela, saj je bilo v tistem obdobju v Pragi skoraj nemogoče najti nastanitev kjerkoli drugje.

Priporočilo popotnikom pred obiskom nastanitve

Ob rezervaciji se najprej pozanimajte o pravilih in pogojih hostla. Tako se izognete nepotrebnim razočaranjem, prav tako pa se opremite z informacijami, ki vam na destinaciji lahko pridejo še kako prav. Ob kakršnihkoli nejasnostih lahko tudi neposredno kontaktirate nastanitev. Ne pozabite, da so v mnogih svetovnih hostlih zaposleni prav popotniki, ki razumejo vašo situacijo in znajo ponuditi rešitev, če je seveda vaša želja razumna in ste zanjo pripravljeni komunicirati na prijazen, empatičen in kompromisen način.

Hostli ne želijo izključevati, temveč združevati

Pri svojem večletnem delu v hostlih sem srečala mnogo različnih vrst ljudi vseh starosti, tako nahrbtnikarje kot dame z ogromnimi kovčki, popotnike z omejenimi financami, pa tudi poslovneže in premožnejše popotnike, za katere denar ni bil ovira. Gostovali smo tako fantovščine in dekliščine kot tudi mladoporočence, ki so bili na svojih medenih tednih. Vsem tem popotnikom je skupno predvsem to, da lahko s prenočevanjem v hostlu izpolnijo svojo željo po bolj družabno-interaktivni nastanitvi in se tako srečujejo z različnimi kulturami, znanji ter dogodivščinami.

V drugem delu članka, ki bo objavljen v naslednji številki revije Globetrotter, bomo govorili o čistoči, varnosti in udobju v hostlih. Nizkocenovnost namreč ne pomeni tudi slabšega standarda, saj so danes marsikateri hostli s stališča dizajna in udobja celo na ravni butičnih hotelov.