Kdaj je najboljši čas za potovanje? Mnogi pravijo, da bodo s potovanjem počakali. Češ pozneje, ko bom v službi, bom imel več denarja. Ali pa bomo potovali, ko bodo otroci večji, da si bodo kaj zapomnili. Ali pa bova potovala, ko otroci odrastejo in bova ostala sama. Vedno je nekaj in s takimi izgovori ne bi potovali nikoli. Midva sva začela potovati že zelo zgodaj – najino prvo potovanje je bilo v Avstralijo ob koncu srednje šole. In sedaj, ko po več kot 10 letih gledava nazaj, sva izredno vesela, da sva s potovanji začela tako zgodaj. Zakaj? Beri dalje in izvedel boš najinih 12 razlogov, zakaj potovati, ko si mlad.
Življenje je prekratko, da bi stvari prelagali na poznejši čas. Sploh v trenutni situaciji s korono se tega zavedamo toliko bolje. Izkoristi, dokler lahko. Potuj, dokler so meje odprte. Nikoli ne veš, kdaj se ponovi n-ti val epidemije z novim koronavirusom. Ali pa pride kakšna druga nadloga. Morda vojna v državi, ki si jo zelo želiš obiskati (npr. Jemen v najinem primeru), ali pa kakšna naravna nesreča (primer potresa v Nepalu pred nekaj leti). Pogosto je izgovor mladih, da nimajo denarja za potovanja. Morda je trenutno denarja manj, ampak pozneje v življenju pa bo premalo dopusta ali pa tisoč in ena druga obveznost.
V srednji šoli mi je bila zgodovina noro dolgočasna. Profesor je bil sicer načitan, ampak nekako ni znal zanimivo podajati snovi. In tako mi je bilo čisto vseeno, kaj se je dogajalo pet tisoč, tisoč, petsto ali sto let nazaj. Kot da bo kaj spremenilo moje življenje, če vem, zakaj se je začela neka revolucija, sem si mislila. Ali pa geografija! Koga zanimajo tipi podnebij. Seveda, ko poslušaš le teorijo v šolskih klopeh, je vse to samo neka fikcija, ki se te ne tiče. Če pa te stvari vidiš v živo, jih veliko lažje razumeš in tudi zapomniš si jih bolje.
Ko pa prideš v neko novo državo, pa se preko potovanja tam seznaniš z njeno zgodovino ali pokrajino. Na Islandiji sva na primer na lastne oči videla, kako nastaja ledeniška dolina, kaj pomenijo magmatske kamnine in kako izbruhne gejzir. V Južni Ameriki sva se veliko naučila o časih pred prihodom Špancev in Portugalcev ter o kolonizaciji in njenih posledicah. Nekaj, kar bi v šoli poslušala le z enim ušesom, sva tam z zanimanjem brala in se še sama izobraževala o teh stvareh.
Nam v Sloveniji ni hudega. Imamo dovolj hrane, pitno vodo, čist zrak, lepo naravo, urejeno zdravstvo, šolstvo in socialni sistem. Pa četudi nas mediji poskušajo prepričati, da naše zdravstvo propada in da država za nas ne stori nič. Seveda, vedno bi lahko bilo bolje, a lahko bi bilo veliko, veliko slabše. Marsikje po svetu vladajo pomanjkanje, revščina, lakota, boj za preživetje. In šele ko to vidiš na lastne oči in ne na letaku Unicefa, to res dojameš.
Doživela sva Venezuelo, kjer je minimalna mesečna plača dva dolarja, štruca kruha v trgovini pa stane en dolar. Kako bo tak človek preživel? Tam ni socialne podpore, tam se mora vsak znajti sam! In ko sva neki venezuelski družini nakupila za približno 30 dolarjev hrane v trgovini (kar za naju ni bil velik izdatek), so se članom družine osolzile oči, saj sva jim občutno olajšala nekaj mesecev. Nam je samoumevno, da imamo elektriko in internet, v Venezueli pa skoraj vsako popoldne zmanjka elektrike. Nam je tudi logično, da lahko gremo na sprehod v park ali gozd. V Omanu, sušni arabski državi, pa gredo na sprehod v nakupovalno središče. Gozdov itak nimajo, zunaj pa je tako vroče, da na tisti vročini ne zdržiš. Ja, lepo nam je v Sloveniji in šele skozi potovanja sva jo začela res ceniti.
Na potovanjih se znajdeš v najrazličnejših situacijah, ki jih moraš rešiti sam. Brez staršev, ki bi te branili oz. uredili stvari namesto tebe. Takrat moraš sam najti avtobus, vprašati v tujem jeziku, znati zbarantati itd. In skozi take situacije se naučiš, kako poskrbeti zase, se znajti in organizirati.
Ko si mlad, so po navadi prihodki nizki, a želja po potovanju te vleče v širni svet. Zato se moraš zelo hitro naučiti, kako rokovati z denarjem. Če želiš potovati, moraš varčevati in se odpovedati kakšnim nepotrebnim stroškom. Naučiš se tudi, kako privarčevani denar čim bolje porazdeliti oz. dobiti največ za najmanj denarja.
Mnogi mislijo, da moraš biti bogataš, da lahko potuješ. Ampak sploh ni tako! Svet se da videti tudi z zelo malo denarja. Treba je le biti iznajdljiv in se pač odpovedati luksuzu. To je sicer stvar posameznika. Nekdo bo brez težav spal v šotoru, spet nekdo drug pa bo raje dal nekaj več denarja za sobo, a se bo zato odrekel obroku v restavraciji in si kosilo skuhal sam. Bistvo je, da se vse da, če se hoče.
Midva sva začela potovati takoj, ko sva dobila štipendijo. Celo leto sva varčevala, vmes še delala in si potem poleti privoščila potovanje. Sprva so bila potovanja krajša in sva šla le v bližnje kraje, ker nisva imela dovolj denarja za na primer letalsko karto do Tajske. Ampak tudi potovanja po Evropi niso slaba. Ogromno sva videla in doživela. Z leti pa sva uspela privarčevati več in sva lahko odletela tudi na drugi konec sveta. Za tisto prvo potovanje v Avstralijo pa sva varčevala kar štiri leta. Spet bi lahko rekla, da sva Avstralijo prepotovala za toliko denarja, kot ga kdo porabi za počitnice na Hrvaškem. Stvar posameznika, koliko luksuza si privošči.
Naslednjih šest razlogov, zakaj je treba izkoristiti mladost za potovanje, pa izveš v naslednji številki Globetrotterja.
Več nasvetov in navdiha za potovanja najdete na najinem blogu in Instagram profilu.
Copyright (©) 2010 - 2024 Youth hostel | Politika zasebnosti | Piškotki | | RPC
