»Bzzz« odmeva spomladi in poleti sredi travnikov in po gozdovih. To je zvok pridnih čebel, ki hitijo opraševat cvetlice. Čebele so skozi zgodovino skovale posebno povezavo s slovenskim ljudstvom. Vez je tako močna, da je na pobudo Slovenije Organizacija združenih narodov 20. maj poimenovala svetovni dan čebel. Vsak 200. Slovenec čebelari, po svetu pa je Slovenija znana po svojih edinstvenih panjskih končnicah in tradicionalnih panjih. Preberi si, kako lahko spoznaš zgodbo čebel.
Slovenci imamo svojo avtohtono podvrsto čebele, to je kranjsko čebelo, znano tudi kot kranjska sivka. To je druga najbolj razširjena čebela na svetu. Slovi po svoji krotkosti, delavnosti, skromnosti in odličnem občutku za orientacijo. Čebele imajo za okolje in za ljudi veliko koristi. So eden izmed pomembnih opraševalcev, ki zagotavljajo prehransko varnost. Vsaka tretja žlica hrane, ki jo pojemo, je odvisna od čebel. Opraševanje je pomembno še za razvoj in razširjenje rastlinskih vrst, biotsko pestrost in za dozorevanje sadja in zelenjave. Človek ogroža čebele predvsem s škropljenjem s pesticidi, zato je veliko držav že prepovedalo uporabo čebelam nevarnih pesticidov.
Pomembno je, da se zavedamo, da lahko za ohranjanje čebel poskrbimo sami, in sicer z zasajanjem medonosnih rastlin v svojih vrtovih. Ne samo da s tem pomagamo naravi, še naši vrtovi in travniki izgledajo lepše. Če pa vrta nimamo, lahko kupimo posebne »medovite« lončke, ki jih postavimo na balkon. V mestih se čebele poleti soočajo s pomanjkanjem paše. Medovitih rastlin je res veliko. Mednje uvrščamo veliko začimb, od bazilike in žajblja do mete in melise. Vsak vrt in balkon bo polepšal vedno zeleni pušpan s svojimi belimi cvetovi. Bogato cvetoča portenšlagova zvončnica je ena najbolj priljubljenih rastlin, ki med cvetenjem tvori pravljično kuliso.
Med velja za prvo sladilo na svetu in Rimljani so ga celo uporabljali za plačilo. Čebelarstvo ima v Sloveniji dolgo tradicijo, oče modernega čebelarstva pa je Slovenec Anton Janša. Slovenci se ponašamo s številnimi vrstami medu. Slovenski med nosi oznako zaščitene geografske označbe in lonček medu je vedno označen s posebno etiketo. Še posebno je zanimiva zgodba Kočevskega gozdnega medu, ki ga čebele pridelujejo iz različnih rastlin v največjem slovenskem gozdu. Takšen med se prideluje po vsej Sloveniji in ga odlikujeta izjemni raznolikost in kakovost. Za še posebno kakovostnega velja kraški med, ki je zelo bogat z minerali in encimi. Za kilogram medu mora čebela obiskati štiri milijone rož in preleteti razdaljo, ki je enaka štirikratni razdalji okoli sveta.
Iz medu se da izdelati različne sladke dobrote. Med najbolj znanimi so medenjaki. Zgodbe, ki jih pripovedujejo izdelki iz medenjakov, lahko izveste v Muzeju Lectar v Radovljici ali v muzeju in galeriji Medeni raj v Slovenj Gradcu. Iz medu se izdelujejo še začinjeni dražgoški in škofjeloški kruhki. Zraven pa se še posebno v božičnem času prileže topla medica. Znane pijače so še medeno žganje in medeno pivo. Poseben izdelek je lectovo pecivo, okrasna slaščica, ki ni namenjena užitju. Izdela se jo podobno kot medenjake. V Sloveniji je trenutno okoli deset lectarskih delavnic, najstarejša je pri družini Perger iz Slovenj Gradca, ki se z umetnostjo iz lecta ukvarja že od leta 1757. Danes so iz testa narejeni značilni spominki v obliki srca in drugih zanimiv oblikah, tudi v obliki konj.
V Sloveniji je čebelam posvečenih veliko turističnih atrakcij. V Lukovici so lani odprli paviljon Medena zgodba, ki prikazuje delo čebel in čebelarjev. Prevozni paviljon ali čebelnjak nam čebele predstavi skozi vse naše čute. Največja doživljajska razstava o kranjski čebeli v Evropi se nahaja v Ivančni Gorici. Med razstavo skozi štiri virtualne sobe spoznaš slovito čebelarsko družino. Dr. Philipp Rothschütz je bil prvi, ki je opisal kranjsko čebelo. Na razstavi so predstavljeni blagodejni učinki medu ter čebela kot navdih v literaturi in umetnosti. Čaka pa te tudi ogled čebel v steklenih panjih. Po Sloveniji je veliko čebelarskih učnih poti. Ena izmed njih se nahaja v Beli krajini, kjer čebelam pravijo kar poezija kmetijstva. Nekaj posebnega so poslikane panjske končnice. Na končnicah so čebelarji izražali umetniško ustvarjalnost. Začeli so z verskimi motivi, v poznejših letih pa so se pojavljali bolj vsakdanji motivi, nekaj pa je bilo tudi šaljivih zgodb. V Radovljici je zanimiv čebelarski muzej, ki z razstavo prikazuje svet čebele kranjske sivke in slovenskega čebelarstva. Muzej se nahaja v radovljiški graščini in prikazuje zgodovino čebelarstva in veliko lepih panjskih končnic. V muzeju je od maja do oktobra opazovalni panj s čebelami. V Žirovnici, nedaleč stran od Radovljice, si lahko ogledaš Janšev čebelnjak, kjer spoznaš celotno zgodbo Antona Janše, ki je na Dunaju postal prvi učitelj čebelarstva. Na poti med čebelnjaki odkrivaš slovensko tradicijo poslikavanja panjskih končnic.