V mesecu juliju sva se za teden dni odpravila v Grčijo na otok Rodos; bilo je dovolj časa, da sva začutila grški utrip, a premalo, da bi lahko celega raziskala. Rodos je čudovit grški otok, ki leži v Egejskem morju in je od turške obale oddaljen le 19 kilometrov. Je največji med dvanajstimi otoki v skupini grških otokov v vzhodnem Egejskem morju, imenovani Dodekanez.
Je otok, kjer se prepletajo grška (helenistična), bizantinska in osmanska umetnost, sledi pa so pustili tudi vitezi sv. Janeza Krstnika. Ravno zaradi pestre zgodovine je Rodos zanimiv za raziskovanje, saj se lahko sprehodite po mogočnem obzidju srednjeveškega mesta, le streljaj stran pa odkrivate ostanke nekoč veličastnega antičnega templja. Otok pa ima tudi številne zalivčke s kristalno čisto vodo, ki ponujajo pravi raj za poletno uživanje in dopustovanje. Prve štiri dni sva odkrivala srednjeveški Rodos in veliko prehodila (od 2 do 8 kilometrov dnevno), naslednje dni pa sva najela avto in se odpeljala naokoli po otoku.
Srednjeveško mestno jedro (uvrščeno na Unescov seznam svetovne dediščine) se je razvijalo znotraj mogočnega obzidja, ki stoji še danes, prav tako so ostala nekdanja vrata v mesto. Najlepša ulica je The Street of the Knights – kamnita tlakovana cesta, ki ima na vsaki strani tesno skupaj pozidane kamnite hiše, vodi do palače velikega mojstra vitezov. Le streljaj stran, na sosednji ulici, se tre trgovcev in turistov, ki se ob večernih urah sprehajajo mimo trgovin, restavracij in lokalov. Natakarji vabijo s »Hey, friend!« in »Where are you from?«; po nekaj prehojenih metrih nama je to postalo že prav nadležno, zato sva raje izbirala manj turistične ulice. In tako čisto po naključju odkrila lušten trg, poln lokalov za mlade z glasbo in lučkami. Top place!
Nekaj kilometrov nad mestom sva obiskala nekdanjo akropolo, tempelj pitijskega Apolona, še lepše pa sta ohranjena antično gledališče in stadion. Vstopnine ni, pa tudi gneče turistov ni bilo nobene. Nekoliko nižje je urejeno parkirišče, potem pa vodi do vseh objektov lepo urejena pot, kot nekakšen park. Tega nisva vedela in sva se peljala čisto do vrha, parkirala pa kar čez cesto. V Grčiji to ni nič takšnega.
Približno 50 kilometrov iz mesta Rodos, na vzhodni strani otoka, se nahaja slikovito, kulturno in zgodovinsko bogato mesto Lindos, za katerega so značilne bele hiške, terasasto pozidane v hrib. Skozi ozke uličice, ki jih obdajajo trgovine, lokali in restavracije, sva se odpravila do akropole, od koder se razlega čudovit razgled na mesto, zalive in plaže. Vstopnina je 12 evrov. Gneča je bila ogromna; precej časa smo čakali na nakup vstopnic, a se potem ljudje kar porazgubijo, saj je kompleks ogromen. Čeprav ima akropola še vedno kar nekaj antičnih stavb, so kasneje tukaj bivali Bizantinci in prebivalci Osmanskega cesarstva, zato je preplet kultur pester. Najlepša pa sta nedvomno grški tempelj z dorskimi stebri, posvečen boginji Ateni, in monumentalno stopnišče.
10 kilometrov iz mesta Rodos nad mestom Ialysos se nahaja Filerimos, osamljena gora. Do nje vodi asfaltirana, lepo urejena vzpenjajoča se cesta s številnimi serpentinami. Na vrhu se med iglavci in cipresami nahaja samostan, ki so ga ustanovili vitezi sv. Janeza v 15. stoletju. Vstopnina je 6 evrov. Gotska cerkev ima lep hodnik z značilnimi bizantinskimi mozaiki. Med sprehodom in raziskovanjem so se mimo naju sprehajali pavi.
Lindos, Ialysos in Kamiros naj bi bila tri najstarejša mesta na otoku, ki so ustanovila Rodos. V Kamirosu sva se ustavila, da sva si ogledala ostanke nekdanjega helenističnega mesta. Vidni so ostanki akropole, posvečene boginji Ateni, in hiše z vodnjakom. Mesto je bilo nekoč zelo veliko; kamnine, ki so ostale, so zavarovali in uredili poti in klopce ob njih. Vstopnina je 6 evrov.
Nekdanja ribiška vasica je danes eno najbolj žurerskih mest. Ista ulica, kjer dopoldne srečaš le redkokoga, je zvečer polna domačinov in turistov. Lokali, zabaviščni centri, restavracije in ulice so polni, iz vsakega lokala prihaja drugačna glasba in v zraku se mešajo okusi hrane, ampak mesto ima poseben »vibe« in ga je zvečer res treba doživeti. Midva sva se skozi Faliraki peljala skoraj vsak dan dvakrat; a sva se zvečer vrnila na najboljši pita giros.
Grška hrana je božansko dobra. Vse, kar sva naročila, je bilo super. Skušala sva izbirati med različnimi grškimi in morskimi jedmi, tako da skoraj ni minil dan brez slavnega tzatzikija. Poskusila sva pita giros, girosov krožnik, grške wrape, različno meso na žaru, solate, sirne kroglice, sir feta s paradižniki, gratiniranega v pečici, ter morsko hrano. Medtem ko je ulična hrana, npr. pita giros, poceni (3,5 evra), pa so cene hrane v restavracijah in lokalih dražje kot pri nas. Za kosilo s pijačo sva navadno plačala med 40 in 50 evri.
Copyright (©) 2010 - 2024 Youth hostel | Politika zasebnosti | Piškotki | RPC
