Šentilj v Slovenskih goricah, kjer so nekoč ljudje stali v kolonah na najbolj obremenjenem mejnem prehodu (še v času Jugoslavije), danes promet poteka hitro in gladko. Le še objekti in nekatera imena spominjajo, da je tukaj nekoč potekala mejna kontrola. Seveda je to še vedno mejni prehod, a odkar je Slovenija v Schengenskem območju, se na meji z Avstrijo več ne izvaja kontrole. Še vedno boste tukaj našli trgovinice, ki so bile nekoč oproščene davkov in zaradi tega posebej ugodne... v hišicah, kjer pa so nekoč cariniki pregledovali vozila, pa lahko kupite vinjete za slovenske avtoceste.
Vendar vam bolj priporočam, da zavijete z avtoceste in se odpravite po stari cesti proti Mariboru, se pravi po poti, katero vam bom sedaj tudi opisal.
Ko se peljete po stari cesti, boste ob koncu kraja videli manjši Petrolov bencinski servis, za njim pa odcep na levo, ki vodi preko železniške proge. Tukaj zavijte preko proge in nadaljevali boste pot po slikoviti pokrajini Slovenskih goric.
Najprej vam ob poti svetujem, da se ustavite na vinotoču Puša na Poličkem vrhu, kjer si lahko ogledate prenovljeno viničarijo z na novo prekrito slamnato streho ter seveda, kot se za ta vinorodni okoliš spodobi, vinsko klet.
Nato pa nadaljujte pot proti Jarenini, kjer boste malce pred vstopom v vasico, na svoji levi, videli veliko vinsko klet Dveri-Pax ter takoj za njo še Jareninski dvor. Če ste ljubitelj dobre kapljice se morate zagotovo ustaviti na degustaciji v kleti Dveri-Pax, oni pa so tudi tisti, ki vas popeljejo in vam razkažejo Jareninski dvor, čeprav je sama bivša kapelica nekdanjega samostana večinoma odprta, da si lahko malce pogledate razstavo o zgodovini zgradbe.
V kraju Jarenina samem, pa stoji prav tako zanimiva cerkev Sv. Marijinega Vnebovzetja, katere zvonik bolj spominja na stolp utrdbe, kakor na klasičen cerkveni zvonik. To je tudi razumljivo, saj je cerkev dobila današnjo podobo po tem, ko so predhodno požgali Turki. Poleg cerkve pa je v kraju tudi eden izmed cepičev najstarejše trte na svetu – priporočam pa tudi ogled vaškega pokopališča.
Nato pa pot nadaljujte preko Gačnika, kjer boste videli velik sadjarski center. Ta sicer ni ravno turističen, je pa vzoren primer vzgajanja sadnega drevja – tako da sadjarji, pozor. Ostali pa nadaljujemo pot proti domačiji Eder.
Pri Edru boste si lahko ogledali zbirke starega kmečkega orodja, lahko boste videli, kako še danes funkcionira tipična slovenjegoriška kmetija ter izvedeli marsikatero zanimivo anekdoto, preden se vrnete nazaj v mesto.
V Maribor pa se boste vračali, vsaj če se boste držali mojega nasveta, po stari cesti čez košake, kjer lahko po poti zavijete še v Počehovo, kjer imate prav tako možnosti degustacije izvrstnih vin, predvsem pa boste tukaj spoznali del Maribora, ki je pa povsem odrezan od ostalega mesta. Počehova leži namreč med nekdanjo glavno vpadnico v Maribor (preko Rošpoha) ter glavno cesto in hitro cesto preko Košakov, zato je to idiličen odmaknjen kotiček, kjer sploh ne čutite, da ste le nekaj minut hoje stran od glavne železniške postaje.
Ko pa naposled pridete v mesto, vam svetuje, da si spočijete, saj gremo naslednjič znova na pot odkrivanja okolice Maribora!
