V deželi kralja Matjaža!

Koroška je nekoliko manj poznan del Slovenije. Že res, da je marsikdo slišal zanjo, a bolj malo ljudi se je odločilo, da jo tudi spozna in razišče.

Kot izhodišče, od koder se lahko odpravite spoznavati Koroško bi vam priporočal Hostel Punkl, ki vam že po svoji zasnovi takoj da vedeti, da je Koroška dežela gozdov in lesa.

Od tod se lahko odpravite v Libeliče, kjer stoji ena izmed redkih (če se prav spomnim so le tri v Evropi) kostnic, ki jih niso izpraznili – v neposredni bližini pa je tudi muzej plebiscita, na katerem smo Slovenci odločali o usodi meje z Avstrijo pred skoraj 100 leti. Nedaleč stran je tudi Legen, kjer je bila postavljena prva cerkev na slovenskem ozemlju (današnja stoji na temeljih tiste iz 10. stoletja). Poskrbljeno pa je tudi za tiste bolj aktivne, ki lahko uživajo v kolesarjenju – celo pod zemljo v nekdanjih rudnikih!

No, jaz bi vam tokrat predstavil nek drug kraj…

Kralj Matjaž je bajeslovni slovenski junak. V kolikor želite videti njegov pravi spomenik – pod pravim imenom Matias Korvin – se boste morali odpraviti v Budimpešto, saj je lik kralja Matjaža zasnovan po resničnem Ogrskem kralju, ki se je bojeval s Turki. Toda pod Peco boste našli spečega bajeslovnega kralja Matjaža. In prav v njegovi deleži vsako leto – že celi dve desetletji – postavljajo gradove iz snega in ledu njemu v čast.

Ko se iz Črne na Koroškem odpravite v smeri proti Podpeci, boste videli neokrnjeno naravo in zapuščino nekdanjega močnega rudarskega življenja. Prav tam, med gozdovi na vzpetini, so pričeli z rudarstvom. Med temi gozdovi so nekoč imeli velike skupine delavcev, ki so imele organiziran celo svoj kino. To so bili zavedni Slovenci, ki so v težkih časih čvrsto stali v bran slovenstvu, čemur priča tudi spomenik rudarjem-borcem.

A od tam nadaljujete dalje navkreber, vse dokler ne pridete do okrepčevalnice Pri Matjažu. In ne – ta se ne imenuje tako zaradi kralja Matjaža, temveč je njen lastnik res Matjaž, ki se je zaljubil v ta kos neokrnjene narave in vam tukaj ponuja pristno domačo hrano, pijačo in gostoljubje.

Lahko pa bi rekli, da je prav ta Matjaž kralj, kateremu v čast postavljajo gradove, saj brez njega prireditve verjetno več ne bi bilo. Veliko truda in volje mora vsako leto vložiti pripravo gradbenega materiala iz katerega nato ustvarjalni ljubitelji zimskih radosti pripravljajo prave pravcate bele (a včasih tudi barvne) umetnine. Prav tako je Matjaž tisti, ki vam bo znal največ povedati o prireditvi sami, pa tudi o marsičem drugem, saj je tesno povezan s temi kraji.