Po Belgiji z vlakom – 2. del

London

Ni ravno Belgija, je pa bližnja prestolnica in priljubljena destinacija Združenega kraljestva. Z vlakom ponudnika Eurostar se da iz Bruslja priti ekspresno hitro. Vlak gre skozi predor pod Rokavskim prelivom in doseže hitrost do 300 km/uro. Na cilj sva torej prišla že po dveh urah, pred povratnim vlakom pa sva imela dobrih osem ur časa, da raziščeva mesto. Poleg obveznega postanka na Harry Potter platformi na postaji King's Cross sva se najprej odpravila proti bližnjemu British Museum. Vstop je prost, sam muzej pa se nama sicer ni zdel tako impresiven kot pariški Louvre. Ostale znamenitosti sva si ogledala zgolj od zunaj, šla sva mimo trga Trafalgar, zvonika Big Ben in Westminstrske opatije. Dobra izkušnja je bil St. James' park pred Buckinghamsko palačo, ki kar mrgoli s pogumnimi vevericami, ki se lahko tudi hranijo. Skratka, tudi s tako malo časa se da London dobro doživeti.

Ghent

Še eno znano, prikupno severno mesto dobro uro stran od Bruslja. Sicer sva bila še utrujena od potovanja prejšnji dan, zato se nisva podajala na veliko ogledov. Ustavila sva se v Muzeju lepih umetnosti na obrobju mesta, ki naju po naboru slik in vrstah razstav v primerjavi z drugimi muzeji ni preveč očaral. Popoldne sva se ustavila še v eni mačji kavarni, ki jo vodi neprofitna organizacija, ki skuša mačkam z majhnimi možnostmi posvojitve najti dom. Kljub temu, da je tipično starejše mesto, ima nekaj modernih pridihov, npr. večja, skrita ulica grafitne umetnosti in Mestni paviljon, ki je imel v središču postavljeno moderno skulpturo. Za konec sva se sprehodila čez most svetega Mihaela z lepšim razgledom na mesto.

Tournai

Bolj francosko mesto na južnem delu Belgije. Po legi je blizu Francije, vožnja do tja pa je bila vseeno hitra. Kraj je zasnovan v krogu, kot utrdba, skozi pa teče reka, ob kateri se da skozi celotno mesto sprehoditi v pol ure. Poleg katedrale izstopa še starodavni most Pont des Trosu iz 13. stoletja, ki pa se ga takrat ni dalo prečkati. Ustavila sva se tudi v muzeju vojaške zgodovine. Sicer je bilo zanimivo videti ogromno predmetov iz daljne in bližnje vojaške zgodovine Belgije, toda muzej ni bil preveč dobro prilagojen za angleško govoreče turiste. Gospod na recepciji ni bil vešč angleškega jezika, prav tako je večina napisov in razlag na steni bila v francoščini in zahtevala sprotno prevajanje s telefonom. A gre za bolj lokalni muzej v manjšem mestu, zato je to nekaj bolj običajnega.

Namur

Manjše mestece južno od Bruslja, v bližini Charleroia. Izstopa po svoji velikanski trdnjavi na hribu Citadela Namur, do katere se da sprehoditi, obstaja pa tudi poceni žičnica od mesta do vrha, ki vozi konstantno. Na gradu so možni tudi vodeni ogledi podzemnih tunelov in vožnja z vlakcem. Sama sva ogled v angleščini na žalost zgrešila, zato priporočam prej podrobno preveriti informacije na spletni strani, saj ture niso pogoste. Na poti do trdnjave sva se ustavila pri bronastemu kipu ogromne želve z jahačem. Delo z imenom »Searching for Utopia« je od postavitve leta 2015 postalo simbol mesta in nepogrešljiv element. Še ena znana umetniška zadeva v mestu je muzej simbolističnega umetnika Féliciena Ropsa.

Mechelen

Za postanek zadnji dan sva si izbrala še eno manjše mestece severno od Bruslja. Kljub manjši velikosti ima enega lepših glavnih trgov in proporcionalno s trgom res ogromno cerkev s slavnim zvonikom. Izstopata predvsem zaradi močne bele barve celotne stavbe, kar ni nujno tipično za cerkve, in bolj grobe zunanje arhitekture. Na stolp se da z vstopnino sprehoditi po več kot 500 stopnicah po starem, ozkem in polžastem stopnišču. Vseeno ni tako hudo, saj je vmes več postajnih prostorov, kjer je razložena zgodovina stolpa in delovanje zvonov na vrhu. Kljub naporni poti gor se nama razgled ni zdel ravno nagrada, saj sama okolica poleg mestnih stavb ne ponuja ničesar očarljivega in izstopajočega, pot gor je bila pravzaprav boljša izkušnja.

Na splošno sva bila s potovanjem srečna, zadovoljna sva bila, da nama je uspelo izpeljati večino načrtov in da sva videla stvari, ki sva si jih zadala. Presenetilo naju je vreme. V začetku septembra sva za bolj severni del Evrope pričakovala začetek jesenskega vremena. Tako v Belgiji in v Londonu so temperature dosegle 30 stopinj. Pešačenje po mestih zato ni bilo vedno najbolj prijetno, a sva bila na srečo dobro opremljena s sončno zaščito. Vseeno so se zdeli boljši pogoji, kot če bi stalno deževalo. Za bolj sproščeno in trajnostno potovanje z vlakom je Belgija zaradi svoje urejene in povezane infrastrukture, s katero lahko hitro dostopiš do skoraj vsakega kotička, zelo dobra destinacija, ki bi jo priporočila vsakemu, tudi če je le vmesna postaja med ostalimi evropskimi državami.