Po Belgiji z vlakom – 1. del

Bruselj

Prestolnica Evropske unije in hkrati Belgije. Poleg tega, da je glavno mesto, je tudi odlična izhodiščna točka za ostala mesta in države. S postaje Brussels Midi/Zuid odpelje večina medkrajevnih in mednarodnih vlakov. Celotni čas sva torej bivala v Bruslju in se vsak dan vračala iz izleta do nastanitve. Bivala sva v četrti Evere, ki je ena izmed bolj varnih in mirnih četrti v mestu, saj tam živi veliko diplomatov, je pa tudi na poti do glavnega letališča. Tudi tramvaji in metroji v mestu so zelo enostavni za uporabo, saj je potrebno na terminal prisloniti le bančno kartico. V centru Bruslja sva kot v ostalih mestih preživela en cel dan in si pogledala glavne (nama najbolj zanimive) in dostopne stvari.

Sprehodila sva se okoli parlamenta, palače in skozi glavni bruseljski park. Vmes sva sledila izzivom in zakladom na aplikaciji Geocaching, ki naju je peljala mimo muzeja in podhoda s slavnimi stripovskimi Smrkci. Končno sva prišla do glavnega mestnega trga, kjer so potekale polne priprave na festival piva, ki se je odvijal v istem tednu. V center sva se ponovno vrnila zvečer, kjer sva zaključila dan z belgijskimi vaflji ob slavnem kipcu Manneken Pis.

Brugge

Kljub neobetavnemu deževnemu vremenu sva se zjutraj odpravila do severnega mesta Brugge. Vožnja s hitrim IC vlakom traja le slabo uro, vmes pa se vidi lepo pokrajino. Prva postaja je zaradi dežja bil Groeningmuseum. Obsega več stoletij umetnosti, tudi dela slikarja Jan van Eycka in ostalih flamskih umetnikov. Po kosilu sva se sprehodila skozi glavni trg, kjer izstopa veličasten zvonik Belfort.

Če želite izkusiti tipično podobo Belgije z visokimi natlačenimi hišami, raznobarvnimi fasadami in granitnimi kockami na tleh, je to mesto idealno in veliko bolj staromodno v primerjavi s prestolnico. Opazila sva, da so bolj kot kjerkoli drugje popularne ture s konjskimi kočijami. Za konec sva se sprehodila mimo ikoničnega predela Rozenhoedkaai, kjer so včasih trgovali s cvetjem, danes pa predel ponuja lep razgled in vožnjo s čolnom po kanalih mesta.

Leuven

Mestece nedaleč stran od Bruslja je najbolj znano po svoji spektakularni mestni hiši, katere fasada bolj spominja na cerkev kot na administrativno zgradbo. Prva postaja je bila kava v prikupnem Cat Cafeju. Ustavila sva se tudi v večjemu modernemu muzeju M Museum, kjer naju je fascinirala sodobna razstava, ki se je nanašala na prostor in čas, prav tako pa je bilo prisotno veliko eksotičnih umetnin iz različnih kotičkov sveta. Ravno tako pa se v muzeju najdejo starodavne umetnine, ki predstavljajo življenje skozi stoletja. Cena vstopnice za vrednost je res ugodna, sploh ker lahko vmes muzej zapustiš in se vrneš kadarkoli v času odprtja. Po sprehodu skozi glavni trg sva se ustavila v starodavni četrti Velika beginaža, ki predstavlja ohranjeno kulturno dediščino. Opečne hiše in ulice in popoln mir ti dajo občutek, da hodiš skozi spomine prejšnjega stoletja.

Oostende

Tokrat sva se odpravila proti morju (vse skupaj okoli dve uri vožnje) in se zapeljala direktno do obalnega mesta Oostende. Mesto deluje kot prijeten resort, kjer bi lahko preživel svoj pokoj s pogledom na morje. Ima dolgo peščeno plažo z (v tistem času) mrzlim morjem, ki ni odgnalo nekaterih pogumnih kopalcev. V samem mestu sicer nisva dobila občutka, da ponuja veliko stvari za početi, sva pa bila vesela, da sva izkoristila sončen topel dan s sprehodom po obali. Naslednjič pa bi verjetno raje obiskala nedaleč stran pomembno obalno zgodovinsko mesto Dunkirk.

Antwerpen

Ponovno sva se podala proti severni obali, ampak tokrat v malo večje in bolj znano mesto. Antwerpen očara že z glavno železniško postajo, ki je ogromna, v stilu stare cerkve s pozlačenimi okrasi. Je eden najboljših primerov postajne arhitekture v Belgije. Mesto ima tudi eno večjih judovskih četrti v Evropi.

Odločila sva se obiskati večji muzej čokolade (kot se za Belgijo, ki po njej slovi, spodobi): Chocolate Nation, kjer sva preživela več ur. Muzej je interaktiven in zabaven, primeren za vse starosti, na koncu pa sledi v karto vključena pokušina čokolade. Najbolj se nama je dopadla »gold chocolate«, ki je kombinacija karamele in bele čokolade.

Po sprehodu ob pristanišču sva si ogledala še St. Annas tunnel, ki pod morjem povezuje eno stran mesta z drugo. Gre za starinski tunel, z lesenimi tekočimi stopnicami. Slike na steni predstavljajo duh življenja iz 50. let prejšnjega stoletja. Znamenitost obratuje že od leta 1933 in je v veliki meri ostala nedotaknjena. Ozek tunel je namenjen pešcem in kolesarjem, dnevno se uporablja za delovne migracije in je zagotovo zanimiva in brezplačna izkušnja ob obhodu mesta.

Več o najini belgijski avanturi si lahko prebere v naslednji številki revije Globetrotter.