Zame je Gruzija dežela najbolj gostoljubnih ljudi. Že pregovorna kavkaška gostoljubnost tu doživi povsem nove dimenzije. Pravijo, da gre ljubezen skozi želodec, zato ni čudno, da se popotniki tako pogosto zaljubijo v to prelepo državo. V Gruzijo sem se odpravil z nočnim vlakom iz Zidanega Mosta in preko Beograda, Sofije, Istanbula in Ankare sem po treh dneh končno prispel v turistični Batumi, ki leži na obali Črnega morja. Mesto je priljubljeno letovišče za Gruzijce in sosednje Turke saj je od meje s Turčijo oddaljen 20 kilometrov, kar je manj kot pol ure vožnje z avtomobilom in je prestolnica Adžarije, avtonomne republike na zahodu države.
Batumi ima veliko pristanišče ter trgovski center, je pa tudi zadnja postaja transkavkaške železnice. Nekdanja Sovjetska republika na severu meji na Rusijo, na jugovzhodu na Azerbajdžan, na jugu na Turčijo in Armenijo, na zahodu pa na Črno morje. Je čezcelinska država na stiku med vzhodno Evropo in zahodno Azijo. Že pred nedavnimi dogodki je bil poseben podvig priti v drugo pokrajino Južno Osetijo in Abhazijo. V omenjeni pokrajini so trenutno Rusi, Gruzijci so se odselili in poiskali dom v drugih mestih izven teh pokrajin. Leta 2008 je prišlo do vojnih spopadov v katerih je v nekaj dnevih umrlo veliko Gruzijcev. Odnosi med državama so ves čas napeti in ljudje še danes živijo v negotovosti. V južno Osetijo te sploh ne spustijo, če bi želel potovati v Abhazijo pa bi si moral priskrbeti posebno dovolilnico na katero se čaka nekaj več kot 5 delovnih dni.
Najboljše prevozno sredstvo za potovanje po deželi so maršrutke, vedno do zadnjega kotička napolnjeni kombiji, ki večkrat na dan za zanemarljiv drobiž vozijo tudi v najbolj zakotne kotičke države. Za krajše vožnje se plačuje na koncu, za daljše prej, večinoma kar pri šoferju. Le-ti so večinoma zelo prijazni, z največjim veseljem ti pomagajo pri nakupu karte pri redkih blagajnah ali pri iskanju povezave za nadaljnje potovanje.
Vlak je boleče počasen, primeren zgolj za daljše vožnje kot je na primer povezava prestolnice s Črnim morjem ali s sosednjimi državami. Ko sem potoval z vlakom iz Kutaisija v prestolnico
Tbilisi, sem dobil občutek, da še jaz hitreje vozim kolo kakor pelje vlak. Z drugega vidika je bila vožnja zanimiva, opazovanje skozi okna vagona občudovanja vredne pokrajine in stik z domačim prebivalstvom ti popestrijo potovanje in dajo navdih, da deželo doživiš v njeni podobi.
Ustavil sem se v mestu
Gori, ki je rojstno mesto bivšega sovjetskega voditelja Josifa Visarionoviča Džugašvilija – Stalina in najbrž zadnji kraj na svetu v katerem se neguje kult velikega človeka. Stalinov muzej je najbolj obiskan v državi, zraven muzeja stoji rojstna hiša in vagon s katerim je Stalin potoval na svoja potovanja. Ker je bil v času predsedovanja bivše SSSR ves čas na udaru, je bilo za njega varneje, da potuje z vlakom kakor z letalom. Glavna avenija skozi mesto se imenuje po njem in ljudje ga še danes spoštujejo, kakor smo nekoč našega bivšega voditelja SFRJ, Josipa Broza Tita. V muzeju sem vprašal mladeniča, ki je delal kot vodnik, če je bil Stalin slab ali okruten človek. Odgovoril je: 'seveda, da je bil dober, najboljši ...' na to sem odvrnil »Slišal sem, da je dal pobiti veliko ljudi ...'. Mladenič mi nato odgovori: 'nihče ni popoln ... ampak moraš vedeti, da je zmagal v vojni in zgradil transsibirske železnice'.
Gruzijska hrana ne slovi zaman kot odlična. Glavna jed je khachapuri, sirova pita, ki jo prodajajo na vsakem koraku. Pričakujte velike količine ovčjega in kozjega sira, veliko kuhane zelenjave in tudi kuhanega mesa. Khachapuri mi je bil tako všeč, da sem ga jedel vsaki dan in, če boste kdaj potovali po Gruziji ga ne smete izpustiti! Vasica Kazbegi, ki leži pod goro Kazbeg (5033 m) tik ob meji z Rusijo je izhodišče za edinstven treking po Kavkazu. Vasica te očara, saj te na več kot 3000 metrov nadmorske višine iz vseh smeri neba obdajajo visoke gore, tukaj imaš občutek da se čas kar ustavi.
Prva prestolnica Gruzije je bila
Mtshketa, ki je oddaljena od današnje prestolnice samo pol ure vožnje. Vredna ogleda je srednjeveška cerkev Jvari, kjer je Sveti Nino postavil prvi leseni križ v 4. stoletju. V Mtshketi stoji tudi največja krščanska cerkev v Gruziji, Svetitskhoveli iz 11. stoletja in pa samostanski kompleks Samtavro, kraj, kjer so kronali in pokopavali gruzijske kralje. Tukaj sta pokopana tudi prvi krščanski kralj Mirian in kraljica Nana. Tbilisi velja za enega najlepših mest v Zakavkazju in je trenutna prestolnica države. Mesto je ustanovil gruzinski kralj Vakhtang Gorgasali v 5. stoletju našega štetja. V obdobju od 11. do 12. stoletja je bil pomembno politično, gospodarsko in kulturno središče Kavkaza in Srednjega vzhoda.
Kot prestolnica močne države je
Tbilisi nadzoroval pomembne gospodarske poti med vzhodnim in zahodnim Kavkazom in tudi del Svilne poti. Staro mestno jedro je znamenito po številnih cerkvah in zgodovinskih poslopjih, muzejih ter lesenimi hišami s čudovito izrezbarjenimi balkoni. Gruzija je dežela, ki te očara z svojimi naravnimi lepotami ter gostoljubnost ljudi in samo želiš si lahko, da jo boš še kdaj obiskal.
