Islandija z avtodomom – 3. del

Čeprav smo bili na koncu popolnoma mokri, saj voda res kar močno šprica, je bilo vredno vsake kapljice. Priporočam, da imate oblečena nepremočljiva oblačila.

Na poti proti letalski razbitini smo se ustavili še v muzeju Skógar, kjer smo si ogledali, kako so Islandci živeli nekoč. Obisk muzeja se nam je zdel zanimiv, ker me je zanimalo, kako se je vse skupaj na otoku sploh začelo in predvsem kdo so bili ljudje, ki so prvi naselili otok ter kako so prišli do dobrin. Družinska karta je 6.000 ISK, parkiranje pa brezplačno.

Od muzeja je približno 20 minut vožnje do parkirišča za ogled razbitine letala DC-3, ki leži sredi črne puščave Sólheimasandur. Parkirnina znaša 500 ISK. Od tam do razbitine vodi približno 45 minut dolga pot v eno smer. Vozi tudi plačljiv avtobus, a mi smo se raje sprehodili in se še malce razhodili.

Ko smo se končno približali temu nenavadnemu prizorišču, smo razumeli, zakaj je ta kovinska lupina sredi ničesar postala tako ikonična. Letalo ameriške mornarice je 21. novembra 1973 moralo zasilno pristati na ledeni reki, ki se danes razprostira kot črna peščena ravnica. Nihče izmed osmih članov posadke ni bil poškodovan, a vzrok nesreče ostaja nejasen. Govori se, da so med vzroki morebiti težave z motorji, led na krilih ali človeške napake.

Po desetletjih izpostavljenosti ekstremnemu vremenu je letalo zdaj le še načeta lupina, a zaradi kontrasta s črnim peskom in divje pokrajine okoli njega je postalo prava fotografska ikona.

Tako kot je razbitina letala ostala na mestu nesreče, smo ob poti opazili tudi nekaj prevrnjenih avtomobilov na nevarnih cestnih odsekih. Morda jih pustijo tam kot opozorilo voznikom, naj bodo bolj previdni, ali pa jih enostavno ni mogoče odstraniti zaradi razmer. A iskreno bolj verjamem v prvi razlog. Islandija je preprosto preveč čista, urejena in spoštljiva do narave, da bi dopuščala nered kar tako, brez razloga.

Ker smo Islandijo obiskali v času, ko dan traja tudi do 20 ur, smo imeli res veliko časa za raziskovanje. Če boste potovali v zimskem obdobju, boste za ogled otoka potrebovali več dni, saj bo svetloba omejena, poleg tega pa so številne ceste zaradi snega neprevozne, kar onemogoča, da bi otok v celoti obkrožili.

Za konec dneva smo se odpravili še na zadnjo destinacijo Dyrhólaey Stone Arch, ki nas je popolnoma očaral. Gre za mogočen naravni kamniti lok, ki se dviguje nad črno peščeno obalo z razgledom, ki ti vzame dih.

Razgledna točka se je znašla na našem must-see seznamu zaradi morskih papig ali Puffinov. V tem obdobju so že začeli prihajati na Islandijo. Poleg tega pa Dyrhólaey velja tudi za eno najlepših razglednih točk na južni obali. Razgled se razprostira čez neskončno črno plažo in mogočen Atlantski ocean. Res spektakularno.

Puffini

Puffini so izjemne ptice, ki presenečajo s svojimi sposobnostmi tako v zraku kot pod vodo. Potapljajo se lahko do globine 60 metrov, med letom pa dosežejo hitrost kar 88 kilometrov na uro, pri čemer zamahnejo s krili kar 400-krat na minuto!

Njihove kosti niso votle kot pri večini drugih ptic, zato so težji, kar jim otežuje let, a hkrati omogoča, da se učinkovito potapljajo.

Puffini so monogamni, parijo se običajno za vse življenje, pogosto ostanejo skupaj tudi več kot 20 let. V ptičjem svetu velja to za dolgo življenjsko dobo. Najstarejši zabeleženi puffin, ki so ga obročkali na Vestmanskih otokih, je doživel kar 38 let! Njihova povprečna življenjska doba znaša od 20 do 25 let.

Na Islandijo prispejo maja in ostanejo do poznega avgusta. Mi smo jih videli tudi, ko smo šli na ogled kitov.

Pomembno opozorilo glede Puffinov: nikar se jih ne dotikajte. Njihovo perje ima posebno vodoodporno membrano, ki jih ščiti pred mrazom in vodo. Dotik to membrano poškoduje ali celo uniči, kar je za puffina lahko usodno.

Po vsem doživetem dnevu smo si za nočitev izbrali Vík, simpatično mestece, kjer smo prenočili tik ob najbolj znani črni plaži na otoku Reynisfjara.

Četrti dan – Ledenik Vatnajökull in Diamantna plaža

Reynisfjara je slavna črna plaža, ki pa me ni prepričala. Ko sem pred potovanjem brala o njej, sem naletela na naslednji opis: »To je ena najbolj znanih črnih peščenih plaž na svetu. Gre za kraj divje in dramatične lepote, kjer mogočni valovi Atlantskega oceana z ogromno silo udarjajo ob obalo. Leta 1991 se je Reynisfjara uvrstila na seznam desetih najlepših ne-tropskih plaž na svetu – in hitro je jasno, zakaj! To je edinstven kraj za obisk in priljubljena lokacija za snemanje filmov in serij, kot so Igra prestolov, Vojna zvezd in mnogi drugi.«

In ja – dejansko smo videli snemalno ekipo na plaži, kar je bil zanimiv prizor. A iskreno? Mene ta plaža ni prepričala. Bila je le ena izmed mnogih črnih plaž, ki jih Islandija ponuja, in nič posebno drugačna.

Vstop na plažo je možen z označenega parkirišča, parkirnina pa znaša 1000 ISK.

Vík – avtodom, zajtrk in Skool Beans

Mesto Vík je bilo precej bolj zanimivo. Gre za turistično obalno mestece, polno apartmajev, restavracij, trgovin in nekaj posebnega; predelan šolski avtobus Skool Beans, ki zdaj deluje kot simpatičen kavarniški kotiček na kolesih. Žal smo bili v Víku ravno na torek, ko imajo zaprto. Če vam uspe preizkusiti njihovo kavo ali pecivo, mi napišite spodaj v komentar, bom vesela vaših vtisov!

V Víku smo naleteli na kamp, kjer smo lahko brezplačno oskrbeli avtodom in po zajtrku nadaljevali pot proti ledenikom.

Vatnajökull – največji ledenik Evrope

Naš cilj dneva je bil nacionalni park Vatnajökull in obisk Jökulsárlón ledeniške lagune ter Diamantne plaže.

Vatnajökull je največji ledenik v Evropi, ki pokriva več kot 8100 km² površine, kar je približno 8 % celotne Islandije! Vožnja od Víka do ledeniške lagune nam je vzela nekaj več kot dve uri.