Naslednja postojanka dneva je bila ena izmed destinacij, ki sem si jo na potovanju najbolj želela videti; ledeniška laguna Jökulsárlón. Na fotografijah so ledene gore izgledale čarobno, skoraj neresnično, a gledati jih v živo je bilo neprimerljivo. Ko sem stala tam in opazovala, kako se te ogromne gmote ledu počasi pomikajo proti oceanu, me je dobesedno osupnilo – vau! Tisti trenutek te Islandija res prevzame v polni meri.
Parkirali smo na označenem parkirišču in plačali 1000 ISK, nato pa se peš odpravili do lagune in Diamantne plaže.
Ledeniško jezero Jökulsárlón je nastalo s taljenjem ledenika Breiðamerkurjökull, ki je del ogromnega nacionalnega parka Vatnajökull. Laguna je polna ledenih gor, ki se odcepijo od ledenika in se s tokom premikajo proti Atlantskemu oceanu. Med ledenimi bloki smo videli tudi tjulnje, za katere laguna predstavlja varno zavetje skozi celo leto.
Takoj čez cesto je Diamantna plaža (Diamond Beach), kjer ledene gore, ki ne odplavajo takoj v odprto morje, nasedejo na črni pesek. Te ledene skulpture se bleščijo na soncu kot pravi diamanti, od tod tudi ime. V času našega obiska je pihal veter v nasprotno smer, kar je pomenilo, da je večina ledu ostajala v laguni. Na plaži smo tako videli le nekaj manjših ledenih kosov, ki so tam že dlje časa in se počasi topijo. A tudi to je bilo nekaj posebnega – zamrznjen trenutek, ujet v času.
Od tu naprej so nas čakale daljše razdalje. Južno obalo smo pustili za sabo in se podali proti severu otoka. Tisti večer smo prespali na klifu s čudovitim razgledom na morje. Mir, tišina in neskončen pogled na morje so bili popoln zaključek dneva.
Na poti proti severu smo si najprej vzeli čas za obisk kanjona Stuðlagil, ki velja za enega najlepših primerov bazaltnih stebrov na Islandiji.
Do kanjona vodita dve poti:
Pri obeh možnostih je parkiranje plačljivo, in sicer 1000 ISK. Ker je parkiranje na vseh parkiriščih enodnevno, smo ta čas ponavadi izkoristili še za pripravo kosila.
Zanimivost: kanjon je bil včasih popolnoma pod vodo, saj ga je prekrivala reka Jökla. Šele ko so domačini zgradili jez, da bi povezali razdeljeno dolino Jökuldalur, se je gladina vode znižala in razkrila ta osupljivi naravni pojav.
Nekje sem prebrala, da je bila reka Jökla nekoč tako burna, da je dolino Jökuldalur razdelila na dva dela. Kmetje in vaščani na obeh straneh so bili popolnoma odrezani drug od drugega. Da bi rešili ta problem, so domačini čez reko zgradili jez, zaradi česar je gladina vode padla.
Po postanku pri kanjonu smo se odpeljali naprej proti eni izmed najbolj mogočnih naravnih znamenitosti na Islandiji, in sicer do slapu Dettifoss, ki velja za najmočnejši slap v Evropi.
Slap Dettifoss nas je povsem navdušil. Širok je 100 metrov, visok 44 metrov, z ogromno količino vode, ki se z vso silo zruši v globoko sotesko. To je narava v najčistejši in najbolj surovi obliki.
V bližini se nahaja tudi manjši slap Goðafoss, ki ga mnogi spregledajo, a je prav tako lep in vreden postanka. Do obeh slapov vodi označena pešpot, parkiranje pa je brezplačno.
Ko smo prispeli do Dettifossa, je bila ura že osem zvečer, a zaradi dolgih dni je bila pokrajina še vedno popolnoma osvetljena. To je res velika prednost potovanja v tem obdobju, saj je več časa za doživetja in manj občutka, da kamorkoli hitiš.
Po veličastnem obisku slapa Dettifoss smo pot nadaljevali proti severu do mesta Húsavík, ki na Islandiji slovi kot prestolnica opazovanja kitov. Vožnja od slapov do Húsavíka nas je pustila brez besed, pokrajina se je spreminjala iz surove skalnate v travnato, mehkejšo. Kot bi Islandija postopoma zamenjala svojo dramatično kuliso za nekaj bolj spokojnega in nežnega.
Za nočitev smo si izbrali čudovito lokacijo ob obali, le nekaj minut vožnje iz centra Húsavíka. Tam smo imeli popoln razgled na morje in črno peščeno plažo. Takoj je bilo jasno, da bo to poseben večer in še bolj poseben začetek dneva.
Zbudili smo se v rahlo deževno jutro, a tisto mehko, spokojno deževje, ki ne moti – nasprotno, vse skupaj naredi še bolj pravljično. Pred zajtrkom sem se sama odpravila na kratek sprehod in lahko rečem le to: bilo je kot iz pravljice.
Na eni strani črna peščena plaža, nežno valovanje morja in meglica, ki se je dvigala s površine. Na drugi strani islandski konji, ki so se pasli ob cesti. Zvok dežja, tišina narave in občutek, kot da se je čas ustavil. V tistem trenutku je bilo vse popolno.
Tako jutro je bilo popoln uvod v eno najbolj posebnih doživetij našega potovanja: opazovanje kitov. Prav zaradi te izkušnje smo prišli v Húsavík in ni nas razočaral.
Ena naših najlepših izkušenj na Islandiji je bilo opazovanje kitov v Húsavíku z ladjo Moby Dick, ki je prva ladja, ki je kdajkoli izplula iz pristanišča z namenom ogleda kitov. Kar nam je bilo pri tej družbi še posebej všeč, je to, da sprejmejo manjše skupine kot druge agencije, kar ustvari bolj intimno vzdušje. Poleg tega so izjemno spoštljivi do kitov in narave, kar je za nas zelo pomembno.
Naša vodička je bila biologinja iz Portugalske, izjemno prijazna in polna znanja. Z veseljem je delila zanimivosti o kitih in njihovem vedenju. Kapitan je očitno izkušen in točno ve, kaj počne.
Vreme ni bilo najbolj prijazno. Spremljali so nas veliki valovi. Mi smo si pravočasno zagotovili sedeže zadaj na ladji, kjer je bilo bolj mirno, nas ni toliko premetavalo in smo tako lahko bolj sproščeno uživali v opazovanju teh čudovitih živali.
Húsavík je sicer eno najboljših krajev za opazovanje kitov na Islandiji. Na tem območju se kiti hranijo, preden odplavajo proti toplejšim krajem, zato je verjetnost, da jih boste dejansko videli, zelo visoka.
Ekipa Moby Dick je bila res izjemna in z veseljem sporočam, da sem za vse svoje bralce uspela urediti 10 % popust! Ob rezervaciji na njihovi spletni strani uporabite kodo PETRATRAVELS, popust pa se vam bo obračunal pri zaključku nakupa.