24 ur Singapurja

Morda zveni zelo optimistično spoznati državo, če imate na voljo le 24 ur, pa vendar bližina mesta ter njegovih atrakcij, skupaj z učinkovitim javnim prometom, to omogoča.

Moj let je prispel v Singapur zvečer in ker je bil moj čas v mestu/državi omejen, je bil nahrbtnih takoj na ramenu, preostanek prtljage pa na letališču, da se je lahko po petnajstih urah poleta pričelo raziskovati mesto s pomočjo MRT (podzemne železnice Singapurja), ki me je popeljala do hostla. Kmalu spoznam gostoljubje domačinov, ko brez drobiža ne morem plačati vozovnice in mi prijazen možakar takoj ponudi, da mi razmenja bankovce v drobiž. Na MRT se boste kaj hitro znašli, le zapomniti si je treba, da je potrebno menjati linijo dve postaji za letališčem ter se napotite proti Joo Koon (postaja v centru mesta). Na vsak način pa ne izgubiti vozovnice, saj jo boste potrebovali, ko boste zapuščali postajo.

V hostlu si privoščim vročo čokolado in pregledam turističnega vodiča, preden ležem spati. K sreči ima soba klimo, saj drugače v tej vročini še dihati ni ravno mogoče.

Naslednje jutro, se po prijetni prhi priključim drugim popotnikom ob zajtrku in kramljanju ter se povežem z Nemcem, s katerim se skupaj odpraviva raziskovati mesto. Odločiva se za bolj ležerno varianto ter kupiva hop-on-hop-off vozovnico za avtobus, ki je nekoliko dražja kot redne linije, a ste zato veliko bolj fleksibilni, saj so vam na razpolago vsi avtobusi treh linij. Prvi postanek je sprehod po centru kitajske dediščine, kjer obiščeva tempelj v kitajskem mestu - Thian Hock Keng. Po sprehodu in fotografiranju nadaljujeva proti budističnemu templju Tooth Relict, kjer se je pravkar odvijala ceremonija na kateri sva tudi midva prižgala kadilo za srečno pot in nadaljevala proti avtobusni postaji.

Po kitajskem mestu se napotiva v Malo Indijo, v področje mesta polnega barvitih zgradb, indijskih trgovin, restavracij in seveda ljudi indijske narodnosti. Tam sva obiskala hindujsko svetišče Sri Veeramakaliamman. Slikovito pročelje in barviti kipci na vrhovih so naravnost neverjetni. Znova sva prispela prav v času obreda in tako sva lahko sledila molitvi. Po tihem ogledu svetišča, bila sva diskretna in nemoteča za molivce, je bil čas za kosilo. Da bi si dočarala pravi občutek Indije sva se odpravila v indijsko restavracijo, kjer pa nisva uspela pametno naročiti. Nasvet vsem popotnikom: če greste prvič v indijsko restavracijo, vam priporočam, da imate s seboj nekoga, ki bo znal naročiti za vas. Midva sva imela na mizi šest glavnih jedi ter pribor žlic in vilic, med tem ko so vsi ostali jedli z rokami. Čeprav nama je kuhar dal par nasvetov, kako se lotiti hrane, sva se še vedno počutila kot prava turista.

Takoj ob Mali Indiji pa je muslimanska četrt mesta, z mogočno mošejo Sultan. Kot sva že kar pričakovala, sva tudi tja prišla ravno v času molitve, ko pa žal vstop za oglede ni dovoljen. Ker je z oblakov pričelo liti po naju, sva obiskala bližnji nakupovalni center in spoznala še ta del mesta. Ob izjemno dragem kozarcu piva (v primerjavi z drugimi cenami) sva izdelala načrt za preostanek dneva ter čakala, da mine dež. Nato sva se vrnila do mošeje Sultan. Prijazna Francozinja nama je razložila par osnov in odgovarjala na najina vprašanja. Po sprehodu je bil že čas, da greva dalje. Glede na zgodnje simptome utrujenosti, sva se odločila, da se z avtobusom odpraviva na dolgo vožnjo proti botaničnemu vrtu, kjer bi se naužila narave. A prav narava je bila tista, ki nama je prekrižala načrte. Ko sva sedela na odprti strehi turističnega avtobusa, se je usula prava ploha in odplavila načrt za obisk botaničnih vrtov.

Tokrat je trajalo pol ure, da je deževje minilo in med tem sva lahko le gledala iz avtobusa, mimo katerih zanimivih stvari se voziva: Raffles Hotel, nakupovalna ulica Bugis ter slavna cesta Orchard, nekaj kilometrov dolga ulica samih trgovin in hotelov.

Ob vrnitvi na letališče, da nadaljujem pot spotoma vidim še zaliv Marina, z odličnim pogledom na kazino Singapur – neverjetno zgradbo v obliki ladje, daljnovzhodno inačico Londonskega očesa (ali PRaterskega kolesa z Dunaja) ki se imenuje Singapur flyer ter Esplanade – gledališče v zalivu. Pod vsemi temi znamenitostmi se nahaja še zgradba za postanke v formuli ena, ob dirkališču, nasproti kazina pa je še najbolj znan kip Singapurja – levja glava. Postaja MRT pa je, kot povsod v mestu, takoj za vogalom.

Če potegnem črto pod tem dnevom, je izpolnil vsa moja pričakovanja. Seveda je še veliko vsega, kar bi bilo moč videti v tej metropoli in če uspete ostati v mestni državi Singapur dalj časa, nikakor ne gre spregledati njihovega živalskega vrta ter svetovno znanega nočnega safarija, ali pa se podati na turnejo zapravljivosti na cesti Orchard. Tudi dnevni izlet na otok Sentosa je prav zanimiv, saj plaže naravnost kličejo – izkusite pa lahko tudi nočno življenje velemesta. Na voljo pa so seveda še mnogi muzeji, razstave, itd., če so vam bolj všeč takšne stvari. Na kratko povedano – ne glede na to, koliko časa vam je na voljo, vsekakor se splača pogledati mesto in občutiti vzdušje, ki vlada v njem.