Že iz osnovne šole se spomnim, da so nam pravili, da je geometrično središče Slovenije v okolici vasi, ki se imenuje Vače. Sicer je znana tudi po vaški situli, za katero nekateri celo pravijo, da je najstarejše slovensko arheološko odkritje. Tokrat me je pot vodila tudi na dva gradova – Tuštanj in Bogenšperk, mimogrede pa sem preverila še, kakšen je videti lesen pločnik. Vse te vasice pa poleg kulturnih znamenitosti krasi predvsem umirjeno podeželsko življenje, ki kdaj pa kdaj zadiši tudi nam študentom.
Grad Tuštanj, Spodnji Tuštanj
Poti se lahko lotite, kakorkoli želite – lahko začnete pri Veliki Preski in končate v Spodnjem Tuštanju, sama pa sem storila ravno obratno.
Z avtoceste sem zavila proti Moravčam in se napotila proti čudovito ohranjenemu gradu sredi razgibanega osrednjeslovenskega podeželja. Še preden bi lahko razmišljala, kam naj, sem zagledala smerokaze, na vrhu vzpetine pa tudi grad. Mogočno je stal nad razkropljeno poseljeno vasico, in čeprav ni bilo receptorja, mi je s svojim plesom dobrodošlico izrekel pav z bližnje domačije.
Grad poleg pavov, ki se prosto sprehajajo, krasijo zunanje dvorišče z mogočno platano, še rahlo zaspan park in notranje dvorišče z vodnjakom. Sprehodila sem se po slednjem, se povzpela na galerijo in opazila tudi zvon, ki ga s potegom vrvi verjetno zanihajo na gradu pravkar poročeni pari (pa tudi turisti). Vstopnina za vodeni ogled je znašala 4 evre, a zanj tako nisem imela časa, zato sem se hitro odpravila naprej.
GEOSS, Slivna
Od Tuštanja sem se skozi Moravče odpravila v kraj, imenovan Slivna. Tudi pot do težišča naše kokoške je dobro označena. In tudi ta se nahaja na vzpetini. Že na poti skozi vas me je zaslepila oglasna tabla bližnjega gozdnega pustolovskega parka s kar 72 plezalnimi elementi. Parkirala sem pri Kimovčevem muzeju starožitnosti in se mimo uvale z urejenim nogometnim igriščem po vijugasti cesti povzpela do cilja.
Če sem iskrena, si nisem predstavljala tako odlične lokacije za enega pomembnejših slovenskih spomenikov. Na tlakovanem terenu poleg zloženke iz slovenskih kamnin ponosno stoji spomenik z zapisom lokacije in začetkom Prešernove Zdravljice.
Pozornost so seveda kot pri pravi gradbinki vzbudile tudi lično urejene okoliške počitniške hiše. In na poti nazaj sem ugotovila, da nisem preizkusila učinka zdravilnega gaja ob ploščadi.
Vaška situla, Vače
Preden sem sploh uspela poiskati situlo, sem se »zataknila« še na dveh točkah. Najprej me je premamil naravni spomenik fosilne morske obale, ležeče nad vasjo. Je del strme kamnite obale iz miocena, ki se razteza od vzhoda proti zahodu, v njej pa so odtisi različnih školjk. Ko sem končno našla en svetleč ostanek ostrig, sem bila zadovoljna in lahko sem nadaljevala proti naslednjemu cilju.
Že prej sem omenila pustolovski park, ki ga lahko obiščete v sklopu različnih programov. En izmed njih je tudi izlet po arheoloških točkah na Vačah in v njihovi okolici, na katerem vas tudi zabavajo gledališčniki. Prav z namenom izobraževanja na zabaven način so na Vačah ustanovili družinsko gledališče. Igralci vas spremljajo ali pričakajo na arheološko pomembnih točkah, vam predstavijo, kar opazujete, in dodajo še kaj svojega.
Vače so ob cesti strnjena vasica, ki jo v samem centru krasi glavna veduta vsake vasi – cerkev, v kateri bi naj bil najlepši križev pot na svetu. Pred cerkvijo sv. Andreja je vaški vodnjak in t. i. dom GEOSS. Če se malo sprehodite okrog in po terasastem pobočju navzdol, pridete tudi do starega perišča. V vasi se nahaja tudi vaška vaga, tovorna tehtnica.
Povečana kopija vaške situle, ki je kar petkrat večja od originalne in sta jo leta 1983 izdelala kipar Vekoslav Bombač in livar Božo Mostar, se nahaja na začetku arheološke poti. Na njej so skozi bakrenega zelenega volka še vedno dobro razvidne sličice dogajanja v preteklosti in lahko bi rekli, da je ta situla naš prvi zgodovinski strip.
Slike so razvrščene v tri vrste. V najvišji je slavni sprevod jezdecev in vodnikov s simbolom večnega življenja. V srednji so prizori iz vsakdanjega življenja – žrtvovanje, služenje vladarju, rokoborba s publiko. V najnižji so prizori iz živalskega sveta. Kot zanimivost, ki sem jo tudi sama izvedela prav pri situli, naj omenim, da so prav risbe s situle tudi v Slovenskih potnih listih.
Drugi pomembni spomeniki arheološke učne poti so grobišča iz železne dobe na Rebri, nad Lazom, v Dragah in Ronkarjevih Dragah in nekdanja terasasto oblikovana naselbina na območju Spodnje in Zgornje Krone.
Več v naslednji številki spletnega časopisa Globetrotter.
.jpg)
.jpg)
.JPG)
.JPG)
