Grad Bogenšperk, Bogenšperk
Po dolini sem se ob reki Savi skozi Litijo prebila do
Bogenšperka. Mimogrede me je v Šmartnem pri Litiji presenetila še mogočna novogotska cerkev, ki jo lahko opazite, še preden se pripeljete v kraj. In če jo hočete fotografirati, to storite že takrat. Sam center je tako ozek, da se boste komaj izognili nasproti vozečemu vozilu, kaj šele da bi lahko v miru napravili fotografijo ali dve.
Kdo bi si mislil, da tudi Bogenšperka še nisem obiskala. In ne, znotraj si ga nisem ogledala, ker sem želela to prihraniti za kdaj drugič, ko bo časa več, saj grad obljublja zelo dobro ohranjene prostore (vstopnina je 4 evre). Ogledamo si lahko namreč vse od razstave Skrite zgodbe grajskih zidov, multimedijske sobe do Valvasorjeve sobe, bakrotiskarne, zbirke noš, Valvasorjeve korespondence in serije bakrorezov iz Valvasorjeve tiskarne z naslovom Prizorišče človeške smrti.
Mene je bolj zanimala okolica – dan se je popolnoma razjasnil in raziskala sem del okoliške gozdne trim steze, drevored, park in še dva stara, manj ohranjena objekta v bližini gradu.
Trim steza me vedno spomni na otroštvo in kamp, v katerem smo letovali s starši. Ta pri Bogenšperku je dobro vzdrževana in opremljena, dolga 2,3 km in vsebuje 12 postaj z 19 vajami. Vodi po gospostvu, je krožna, in ko jo zaključite, lahko cikel ponovite. Vas mika, da bi se preizkusili?
Če slučajno niste seznanjeni z bogato zgodovino domačije Janeza Vajkarda Valvasorja, naj samo omenim, da ni bil njen prvi lastnik. V bistvu je sedanji Bogenšperk le nadomestna gradnja v potresu porušenega nižje ležečega Lichenberga, ki je najprej pripadal rodu Wagen. Po mnogih pretresih, smrtih, oporokah, zasegu zaradi dolgov in drugih mešetarijah, identičnih sodobnim, je grad končno pristal v rokah pisca Slave vojvodine Kranjske. A tudi v teh ni ostal dolgo, saj je, kot vemo, Valvasor zaradi vseh svojih znanstvenih podvigov bankrotiral.
Na gradu poleti redno prirejajo viteške igre, tudi tu seveda omogočajo poroke (očitno je v Sloveniji poroka na gradu res velik trend), je pa Valvasor znan po vraževerju in na njegovem gradu se še danes enkrat na leto zberejo vse bližnje in daljne čarovnice na t. i. čarovniškem večeru. Grad (oziroma zavod) Bogenšperk gosti še druge razstave, prav tako pa se pristojni zavzemajo za splošno ohranitev kulturne dediščine na tem področju.
Za konec sem si prihranila še eno poslastico s svojega področja. No, nisem cestarka, ampak vseeno me je zanimalo, kako les prenaša vremenske razmere – sploh če hodijo po njem. V vasi
Velika Preska so se odločili narediti edini leseni pločnik v Sloveniji. Poleg promocije, ki jo je verjetno s tem pridobil lokalni lesar, je imel projekt širši cilj. Vanj so se vključili lokalni obrtniki in javne organizacije, z namenom, da bi povezali vas in njene kmetije med seboj, nekoč v prihodnosti pa privabili še turiste.
V vasi se na voljo za ogled nahajata stalna razstava slovenskih drevesnih vrst in mlin, bližnja in daljna okolica pa ponujata prijetne izletniške poti za kogarkoli. Lahko se torej odpravite na pohod ali se udeležite kmečkega dne v drugi polovici junija, ko vaščani predstavijo stare kmečke običaje. Lokalci se udejstvujejo tako na kulturnem kot tudi na športnem področju in morda se jim pridružite na kakšnem vaškem turnirju ali pri smučanju in smučarskih skokih, če ste dovolj pogumni.
Včasih se nam, študentom, iz mesta res zahoče iti malo na vas. In če ne poznate dobro zasavskih gričev in dolin, vam toplo priporočam, da se za kakšen konec tedna naselite na poceni turistični kmetiji – poleti mnoge ponujajo tudi prostor za kampiranje – in se prepustite kulturnim in kmečkim dogodivščinam. No, pa saj je prav kmetovanje dobršen del naše kulture, kajne?
.jpg)
