Odkrivanje zalivskega bisera v 144 urah – 2. del

Katarska fundacija (Qatar Foundation)

To je po definiciji neprofitna organizacija, ki razvija programe, usmerjene v izobraževanje, raziskave, inovacije in razvoj skupnosti (v korist Katarja in sveta). Naš obisk je vključeval obisk sedeža organizacije, kjer so nam predstavili delovanje, obsežnost t.i. izobraževalnega mesta in povezovanje z univerzami v mednarodnem prostoru.

Motivi za fotografije so bili že na začetku opaženi arhitekturni presežki, med katere sodi konjeniški center Al Shaqab, ki prav tako predstavlja vzrejo znamenitih arabskih konjev. Ti so cenjeni predvsem po svoji lepoti, vzdržljivosti, hitrosti in inteligentnosti.

Po obisku jahalnega centra, moderniziranih hlevov in samih konj pa smo se odpravili, lahko bi rekli v »možgane« izobraževalnega centra.

Znanje, ujeto med le dva lista papirja

Zunanjost »spomenika znanju« vzbuja asociacije na dva lista papirja, ki sta razdvojena in na vogalih diagonalno prepognjena. Opazovalcu se tako prikaže školjkasta oblika, ki »zapira« odprto notranjost, v katero kljub temu vstopa veliko dnevne svetlobe. Takšno impozantno delo je produkt Pritzkerjevega lavreata iz leta 2000, to je nizozemski arhitekt Rem Koolhaas.

Knjižnico smo dodobra spoznali na vodenem ogledu, kjer smo videli avtomatiziran proces vračila izposojenih gradiv do zgodovinske zbirke (»Heritage Library«) v obliki marmornatega labirinta pod površjem, ki ga je mogoče opazovati tudi iz glavne avle.

Hortikulturni Expo 2023 Doha

EXPO, ki poteka od leta 1851, danes velja za t.i. mega prireditev oziroma eno največjih organiziranih prireditev na svetu. Poleg tega, da predstavlja priložnost predstavitvam rešitev za temeljne in aktualne svetovne izzive, predstavitvam držav ostalemu svetu itn. se deli na štiri vrste. Pod okriljem mednarodnega urada za razstave - »Bureau International des Expositions (BIE)« se organizirajo štiri vrste razstav:

• svetovne razstave,
• specializirane razstave,
• vrtnarske razstave
• mednarodna razstava Triennale Milano.

Ker smo bili ob pravem času na pravem kraju sveta, smo si ogledali hortikulturni EXPO 2023 (poleg obiska Lusail Bouelvarda, o katerem lahko preberete v Marjetinem članku, in azijskega nogometnega pokal AFC 2023, ki je potekal na stadionih preteklega svetovnega prvenstva – razvpite gradnje le-teh se v tem članku ne bom dotikal. V spominu nam je ostalo marsikaj – od igranja tradicionalnih arabskih družabnih iger do degustiranja kave v paviljonu Ruande. Naši gostitelji so poskrbeli tudi za sam prevoz med paviljoni, kjer smo razdalje »dirkaško« premagovali z vozili »golf carts«.

Utrdba, kjer se puščava stika z morjem

V naslednjem dnevu je sledil obisk edine atrakcije Katarja, ki je vključena na Unescov seznam kulturne dediščine. To je arheološko najdišče Al Zubarah, ki se nahaja ob SZ obali in se spogleduje z bližnjim Bahrajnom. Tam se je nekoč nahajalo mesta Al Zubarah, ki je na prelomu 18. in 19. stoletja cvetelo v trgovini (še posebej z biseri). Ob našem obisku izkopanin smo na obali opazili veliko naplavljenih odpadkov, ki so jih pridni prostovoljci pobirali in odstranjevali.

V bližini se nahaja tudi trdnjava z enakim imenom, ki se v zlato-rjavi barvi, podobni pesku, dviga iz puščave. Glede na zunanji izgled, brez praske in madeža, je dokaj majhna utrdba zanimiva tudi od znotraj. Tla v samem atriju, ki spominjajo na zelo droben prod, so v resnici majhne školjke, skozi katere ob redkem deževju pronica deževnica, ki jo nato shranjujejo. Pogled z obrambnih stolpov sega daleč v Perzijski zaliv.

»Sence, ki potujejo po morju dneva«

V bližini arheološkega najdišča in utrdbe smo si ogledali umetniško inštalacijo z naslovom »Shadows Travelling on the Sea of the Day«, delo umetnika Olafurja Eliassona, ki predstavlja igro elementarnih snovi, interpretacijo umetnine pa prepuščam vsakemu posebej.

Nekaj malega o gospodarstvu

Danes Katar cveti poleg industrije, pretežno plina (eden večjih, če ne največji izvoznik zemeljskega plina, velik izvoznik nafte in na podlagi tega industrije petrokemikalij), na usmerjanju v storitveni sektor višjega nivoja še posebej s povezovanjem z ostalim svetom preko nacionalne letalske družbe Qatar Airways, kar pospešuje razvoj turizma – natančneje povečanje števila turistov s poslovnimi motivi (izgradnja konferenčne, hotelske in podobne infrastrukture).

Dediščinska vas Ain Mohammed

Vas datira v 19. stoletje, ki naj bi bila svoje obdobje tudi zapuščena, sedaj pa skupek 24 zgradb predstavlja območje za obiskovalce, ki jih zanima katarska kultura. Obisk je opisan kar z odstavkom iz terenskega dnevnika:

»… Ob prihodu v vas sredi puščave so nas odpeljali v prvo stavbo in nas posedli na značilne udobne fotelje z blazinami. Na vseh stenah so visele fotografije različnih velikosti, nekatere so bile v slogu črno-belih odtenkov, druge so prikazovale trenutnega voditelja države. Fotelji, ki so skupaj z blazinami bili polni vzorcev in ornamentov, so se nahajali ob stenah prostora in bili usmerjeni proti sredini, od koder je prišla oseba in vsakemu od nas nalila bodisi arabsko kavo bodisi karak. Oseba, ki bi jo lahko označili kot domačina v vasi, saj je bil oblečen v tipično arabsko oblačilo, imenovano Thawb (nekakšna enovita bela halja) in naglavnim pokrivalom Keffiyeh. Arabsko kavo je nalival iz za to namenjene posode, imenovane Dallah, ki ima značilno obliko z visokim vratom in pozlačeno zunanjostjo. Tako je polnil vsak kavni lonček posebej le do četrtine njegove prostornine, kar je tudi v skladu s protokolom. Ko je vsaj večina od nas spila svoj požirek kave, je gostitelj začel s ponovnim nalivanjem. Način, kako se je zavrnil dodaten naliv katere izmed dveh tekočin, je bil rahel migljaj zapestja dvignjene roke. Glede na znanje o celotnem postopku sem opazil, da je gospod izpustil tisti del, kjer naj bi vsakemu posamezniku ponudil za povonjati »Bakhoor«, ki v arabščini pomeni vonjave in je značilen del gostoljubnosti na Bližnjem vzhodu (seveda pa se ga po drugi strani ponudi ob posebnih priložnostih in ob petkih). To je nekakšno z ognjem prižgano kadilo, ki se ga ponudi vsakemu gostu, da ga povonja in se sprosti ob vonjavah. Priprava, ki spominja na podrobno oblikovano leseno vazo, ima prostor za prižig nekakšnih lesenih koščkov, ki so navadno namočeni v parfumsko olje in pomešani z dodatnimi sestavinami, kot so smola, eterična olja ipd.«

Arabska kava kot element arabske radodarnosti in (ne)komercialne gostoljubnosti je od leta 2015 tudi uvrščena na Unescov reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva. Več o celotnem postopku si lahko preberete tukaj.

Obisk muzejev »od zunaj«

V nadaljevanju sta predstavljena muzeja, ki smo ju obiskali, in sta poleg zanimivih razstav magneta privlačnosti tudi zaradi svoje zunanjosti.

Nacionalni muzej Katarja

Tudi če vas ne zanimajo artefakti, daljša besedila in druge muzejske inštalacije, vas bo ta muzej privabil že zaradi svoje arhitekturne zasnove. Muzej posebnih oblik predstavlja in tudi spominja na puščavsko rožo. Puščavska roža je posebna in pogosta oblika minerala sadre na tem območju sveta, ki je tipične svetlo rjave barve ob prisotnosti nečistoč. Muzej si lahko na hitro ogledate na tem videoposnetku.

Muzej islamske umetnosti

Podobno kot muzej nacionalne umetnosti in ostale zgradbe (npr. nacionalna knjižnica) je objekt atrakcija sam po sebi zaradi arhitekture. Oblikovanje je delo še enega Pritzkerjevega nagrajenca, kitajsko-ameriškega arhitekta I. M. Pei-a, ki nam odpira vrata v dediščino islamske religije, ki pokriva primerke iz različnih koncev sveta, kamor segajo muslimanski nauki, in to v razponu več kot 13 stoletij.

Kot zanimivost naj omenim, da je isti arhitekt s partnerji zasnoval tudi podaljšek muzeja Louvre – znamenito Louvrsko piramido, dvorano slavnih rokenrola (»Rock and Roll Hall of Fame«), Predsedniško knjižnico in muzej John F. Kennedy ter mnoge druge stvaritve.

Muzej stoji na območju Al Corniche v Dohi s panoramskim razgledom na mestno obalo (»West Bay«), tako z zunanje ploščadi kot skozi panoramsko okno v avli muzeja. Fotogenična točka služi tudi kot zakulisa v nekaterih aktualnih filmih.

Poseben obisk mošeje Imam Abdul Wahhab

Na našo posebno željo so naši katarski prijatelji, ki so skrbeli za nas v času študijske ture, organizirali tudi voden ogled glavne državne mošeje v Dohi. Ne samo da smo imeli možnost obiska notranjosti med različnimi termini molitev, dobili smo tudi zgodovinsko učno uro o nastanku Islama. Pred vstopom v mošejo smo se prav tako preoblekli v Thawb in si nadeli Keffiyeh, kar je povečalo občutek, da nismo turisti, temveč »lokalci«, ki se odpravljajo na dnevni obred. Po zanimivem obisku pa smo se podali naprej na nabito polno tržnico, kjer so se poleg radovednih obiskovalcev zgrinjale nogometne navijaške skupine.

Tržnica, kjer lahko kupite sokola

Tržnica (»souq«) Waqif, ki se nahaja v bližini omenjenih muzejev, je verjetno najbolj »prvinsko« in kulturno obarvano območje med modernimi in mladimi zgradbami. Poleg klasičnih stojnic z začimbami, oblačili, ulično hrano in spominki je zanimiva dejavnost nakup sokola. Sokolarstvo je tako kot arabska kava uvrščeno na Unescov reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine in čezmejni vpis, saj je vključenih kar 24 držav (pri arabski kavi pa 4 države).

V trgovini na sokolji tržnici lahko od blizu občudujete mogočne ptice, ki imajo v večini primerov pokrite oči s posebno kapo (kar bi jih naj glede na besede prodajalcev pomirjalo). Sokol predstavlja katarsko nacionalno ptico. Prav tako pa arabski oriks (»oryx«; rod antilop) predstavlja katarsko nacionalno žival, ki jo je mogoče prepoznati tudi na logotipu nacionalnega letalskega prevoznika. Sokole so že v času beduinskih plemen trenirali in uporabljali za lov na ostale ptice selivke, ki so predstavljale vir hrane v tem puščavnem okolju.

Zaključek s posvetilom

Kljub poučnosti in zelo dobro načrtovani študijski turi pa je poglaviten del predstavljala naša ekipa, ki nas je vsak dan vodila od ene točke do druge in se prilagajala našim posebnim željam, preferencam in potrebam. Brez njih Katarja ne bi doživeli tako celovito in »nelinearno« kot smo ga. Vedno so nam bili na voljo, skrbeli so za zabavo, fotografije in še marsikaj drugega. Ta zaključek je potrebno posvetiti vsem našim novim prijateljem, ki so nas spustili globoko v »Zalivski biser«.