Dežela koles, cokel in tulipanov

Moje potepanje po Nizozemski se je začelo v mestecu Volendam. Po nizozemskih merilih gre za majhno ribiško mestece, ki je od prestolnice oddaljeno dobre pol urice vožnje. Volendam je predvsem znan po sirarnah in coklarnah. Še danes se na obrobju mesta najdejo številne sirarne in coklarne, ki se poleg svojih primarnih panog ukvarjajo tudi s turizmom. Sprejmejo vse turiste, ki obiščejo Nizozemsko in se želijo srečati z izdelovanjem cokel ter poskusiti pravi nizozemski sir. Obiskovalcem razložijo potek pridobivanja mleka in izdelovanja sirov, ki jih lahko obiskovalci kasneje tudi poskusijo. Vse sire pa lahko tudi kupiš. Z veseljem pokažejo tudi že star običaj izdelovanja cokel. Priznam, do obiska coklarne sem živela v prepričanju, da so Nizozemci mojstri, ki cokle sami izdelujejo ročno, zato sem bila še toliko bolj presenečena nad spoznanjem, da cokle izdeluje več sto let star stroj, ki pravzaprav naredi vse sam. Cokle so sprva nosili kmetje in pridelovalci tulipanov na poljih, saj so bili poceni in kvalitetno obuvalo. Danes so sicer še v uporabi za te namene, a zaradi svoje prepoznavnosti kot simbol Nizozemske pomembno prispevajo k letni proizvodnji prek 3.000.000 parov.

 

Volendama ne smeš zapustiti, ne da bi se odpeljal v center mesta, se sprehodil po cestah, tlakovanih z mozaiki, ki vodijo med vrstnimi dvonadstropnimi hišami na obeh straneh do obale ob morju Markermeer. Mesto je prava paša za oči. V sončnem dnevu ni lepšega kot posedeti na terasi katerega od neštetih lokalov in občudovati razgled na morje. 

 

Mesto, ki je bilo v 12. stoletju majhna ribiška naselbina, je danes eno največjih mest v Evropi. Ime Amsterdam pomeni »jez na reki Amstel« in sega v čas prve naselbine, ki se je nahajala na današnjem trgu Dam. Danes finančno in kulturno središče Nizozemske zaradi številnih kanalov, ki vodijo skozi mesto, imenujemo tudi »Severne Benetke«. Da bi si mesto kar najbolje ogledala, sem se odločila za vožnjo z ladjico po kanalih. Tako sem za 10 EUR naslednjo uro uživala na ladjici in se čudila nad velikostjo mesta. Hkrati pa bila ogorčena nad umazanostjo vode v kanalih (v katerih se najde vse od koles do mrtvih brezglavih golobov) in presenečena nad spoznanjem, da ljudje živijo v privezanih ladjicah ob kanalih. Ko so se v preteklosti vse površine pozidale, so se ljudje naselili kar v ladjicah, privezanih ob kanalu. Včasih je tovrstno bivanje res nakazovalo na nižji socialni standard, danes pa je situacija drugačna. Ljudje si želijo bivati v »hiškah na vodi«, saj jih takšen način življenja sprošča. Hiške so lepo opremljene, velike in prostorne, številne imajo urejene terase. 

 

Če načrtuješ potovanje v Amsterdam, svetujem, da si pred odhodom rezerviraš poceni hostel in pripraviš okviren načrt, kaj vse si želiš ogledati oziroma obiskati, tudi vnaprejšnja najava v muzeju ne bo škodila, pa četudi boš za to plačal kakšen evro več. Vredno je! Kajti Amsterdam je turistično zelo oblegano mesto, ki ne glede na letni čas gosti množice tujih obiskovalcev. Tako dolge čakalne vrste pred muzeji niso nič nenavadnega, dobiti prosto posteljo v hotelu pod 100 EUR/noč pa je iluzija.

 

Da boš najhitreje in najceneje raziskal mesto in imel več časa za oglede, si izposodi kolo. Celodnevni najem kolesa stane 11 EUR. Ko si v Amsterdamu, kolesariš! Nobeno drugo prevozno sredstvo ni atraktivnejše kot kolo. Kolesarji so skoraj najpomembnejši, zagotovo pa najštevilčnejši udeleženci v prometu. Ne glede na vreme. Niti veter niti dež ne ovirata domačinov, da se po opravkih, v službo, trgovino ... odpravili s kolesom. Kot turist potrebuješ nekaj časa, da se »navadiš«, a ko enkrat »skapiraš stvar«, vzljubiš amsterdamske ulice in si želiš, da bi dan imel še enkrat toliko ur, ti pa dovolj časa za ogled vsega. 

V mestu muzejev in kulturnih znamenitosti, vrednih ogleda, ne zmanjka. Veliko se da videti že pri ogledu mesta z ladjico po kanalih, za vse drugo svetujem kolo. Damrak, glavna promenada, te bo pripeljala do nekoč zelo znanega amsterdamskega tržnega prostora, imenovanega Dam. Ob njem stojita kraljevi dvorec in Nova cerkev. Podaljšek Damraka je Rokin, ulica trgovin in restavracij, ki se konča na Kovniškem trgu. Od tu lahko pot nadaljuješ na Rembrandtov trg, ki je turistično zelo oblegana točka. Zahodno od Damraka poteka nakupovalna ulica Kalverstraat. Proti jugu mesta vodi cesta, ki te pripelje do muzejske četrti. Ljubitelje umetnosti tukaj pričakajo državni muzej Rijksmuseum, muzej van Gogha in muzej sodobne umetnosti Stedelijk, nasproti državnega muzeja pa je svetovno znana koncertna dvorana Concertgebouw. V času mojega obiska sta bila oba muzeja umetnosti zaprta – van Goghov muzej, v katerem se nahaja zbirka z več kot 200 slikami in 550 risbami postimpresionističnega nizozemskega slikarja, so prenavljali, največji nizozemski narodni muzej, Muzej sodobne umetnosti ali Rijksmuseumu, pa so po desetletni prenovi odprli malo po mojem odhodu. Tako so nevidena dela z Rembrandtovo Nočno stražo na čelu eden od razlogov, da se v Amsterdam še vrnem!

 

 

Na več sreče sem upala pri ogledu naslednjega muzeja, to je bila hiša Ane Frank. Gre za muzej židovske deklice, ki je zadnji dve leti svojega življenja preživela v tej hiški v Amsterdamu. Danes je hiša spremenjena v muzej. Žal tudi tu nisem imela sreča, saj se je vila pred vhodom dolga kolona vsaj 300 ljudi, ki so si to popoldne želeli ogledati isto stvar kot jaz. Tako mi je za naslednji obisk Amsterdama ostala še ena stvar!

 

Žalost je pregnal obisk muzeja Heineken (Heineken Experience). 16 EUR vstopnine je bilo upravičenih, 3 ure pa so minile prehitro. Gre za zelo lepo urejen, zanimiv muzej. Mene je najbolj navdušila soba s posebnimi efekti, v kateri se obiskovalci za dobrih 1o minut spremenijo v »pivo« – od zrna ječmena do piva v steklenicah, ki potuje po tekočem traku. Ne manjka pa niti nekaj kozarčkov piva, kot se za muzej piva spodobi.

 

Obiska vredni so tudi Het Scheepvaart (nizozemski pomorski muzej), ki hrani eno največjih zbirk plovil na svetu, Rembrandtova hiša, Muzej seksa z zbirko erotičnih slik, fotografij, predmetov in posnetkov iz različnih obdobij in kultur, majhen, temačen muzej mučilnih naprav, Muzej trave in hašiša, v središču Rdeče četrti pa Muzej erotike v petih nadstropjih. V mestu se nahaja tudi muzej Madame Tussauds, ki pa tujcem zaradi številnih lokalnih veljakov ni tako zanimiv. 

Upam si trditi, da k prepoznavnosti Amsterdama v največji meri pripomorejo ravno Rdeča četrt in »coffee shopi«. Liberalni Amsterdam ima več rdečih uličic, a najbolj slavna je De Wallen, ki izvira iz 14. stoletja. Prodajalke ljubezni so ostale, le takratne mornarje so sčasoma zamenjali turisti. Dopoldanski sprehod skozi rdeče ulice ni nič kaj poseben. V pritličju visokih, ozkih stavb za velikimi okni posedajo malo manj mlada in ne ravno postavna dekleta, večinoma Azijke, v spodnjem perilu, ki turistom za plačilo nudijo spolne usluge. Ko se zvečeri, izmeno prevzamejo mlajša, postavna dekleta, (skoraj) vsem pa je skupno, da so tujke. Medtem ko turisti masovno obiskujemo Rdečo četrt, domačinov ta del mesta nič kaj ne impresionira. Zelo pogost razlog za prihod na Nizozemsko pa so t. i. »coffee shopi«. Gre za na prvi pogled povprečne lokale, ki pa se od drugih razlikujejo po tem, da sta tu prodaja in uživanje manjših količin marihuane dovoljena. Pogoj je polnoletnost, maksimalna dovoljena količina pa je 5 g. Cene se gibljejo med 5 in 10 EUR/gram, ne manjka pa niti slavnih »kukijev«.

 

Iz prestolnice se proti jugu, skozi drugo največje mesto Utrecht, v manj kot dveh urah pripeljemo do vasice Kinderdijk. Vas je znana po mlinih na veter, ki so simbol Nizozemske. Od leta 1997, ko je bila vasica z 19 mogočnimi mlini uvrščena na Unescov seznam svetovne dediščine, se tukaj tre turistov, ki si prihajajo ogledovat mline. V vasi in v okolici se namreč še danes nahaja več kot tisoč še delujočih mlinov.