Pa sva šla na enoletno poročno potovanje – 1. del

Varčevanje za »ta prave stvari« se splača

V vsako potovanje skušata vključiti šport, saj sta bolj nemirne narave. Sandra je že kot majhna punčka vedela, da bo imela fanta oziroma moža popotnika. Sedaj ga tudi ima. Bojan pa hoče nekoč variti svoje pivo. K sreči pa nista imela večjih težav pri odpovedi popotniških načrtov zaradi koronavirusa.

Za tiste naše bralce, ki vaju še ne poznajo, kako bi se predstavila?

Živijo! Si bova »sposodila« kar tole z najinega bloga: Sva Sandra in Bojan, potepuha v neprestanem iskanju novih doživetij. Po naši frnikoli običajno vandrava v družbi nepogrešljivega člana na štirih tačkah, ki sliši na ime Nano. Ker je življenje prekratko, da bi se spraševala »kaj pa, če«, sva se jeseni 2018 odpravila na skoraj enoletno poročno potovanje okrog frnikole. Kadar ne potujeva, naju najdeš na gorskih kolesih, na smučeh, v potapljaški opremi ali na podlogi za jogo (no ja, to slednje bolj velja za Sandro).

Vajino prvo potovanje je bilo kam in v kakšnem spominu ga imata?

Pravzaprav so bile športne počitnice, saj sva šla na Pelješac kajtat in surfat! Imela sva se super in že takrat sva ugotovila, da bova v potovanja vedno poskusila vplesti še kakšen šport, ker le ležanje na plaži nekako ni za naju. Spomniva pa se tudi, da sva že na teh počitnicah rezervirala letalsko karto za Irsko, ki je bila potem nekako najino prvo skupno »potovanje«.

Zadnja obiskana destinacija?

Uf, dolgo je že tega! Decembra, božični sejmi v Švici.

Sta morala zaradi zdajšnjih nastalih razmer po svetu preklicati ali odpovedati kakšne popotniške načrte? Kako sta to uredila?

Sama k sreči ne – organizatorji so kar nekaj izletov in krajših potepanj odpovedali/prestavili za nedoločen čas, za nekatere pa nastanitev še sploh nisva imela rezerviranih, tako da se nama ni bilo treba ubadati z odpovedjo. Bila sva sicer tik pred nakupom letalskih kart, ko se je situacija zaostrila, in sva se odločila počakati nekaj dni – no, slednje se je izkazalo za dobro odločitev.

Naslednja potovalna misija po koronavirusu?

Zdaj se jih je na zalogo nabralo čisto preveč! Če se do poletja situacija izboljša, bova najbrž poskušala najprej nadoknaditi »pomanjkanje« športnih aktivnosti, tako da bo v načrtu kakšen gorsko-kolesarski park v Franciji ali pa morda spet deskanje pri južnih sosedih. Drživa pesti, da bova lahko še letos obiskala prijatelje čez lužo – tega sva se res veselila. Plan B je potem kakšna potapljaška destinacija v Aziji proti koncu leta, plan C … Joj, sploh ne želiva več preveč načrtovati za letos, ker sva že toliko stvari morala odpovedati in sva precej razočarana. Hej, ampak do božičnih sejmov bo pa menda že vse ok?

Ena ali dve zanimivosti o vaju?

Bojan obožuje butična piva, zato so kakšne pivovarne vedno obvezna »znamenitost«, ko se nekam odpraviva, ima pa željo, da bi nekoč varil svoje pivo. Ko je bil mlajši, ni toliko potoval, ampak se je bolj potepal in se ukvarjal z vsemi mogočimi športi. Pravzaprav so bila prva potovanja tista »all-inclusive«, ampak je kaj hitro ugotovil, da mu bolj dišita raziskovanje na lastno pest in lokalna tržnica kot pa velike hotelske verige.

Sandra je pred kratkim brala svoj prvi dnevnik in v njem našla zapis, ko je bila stara kakšnih deset ali enajst let. Zapisala je, da je najpomembnejša stvar pri njenem idealnem fantu ta, da bo rad potoval. Očitno je že takrat točno vedela, kaj želi v življenju početi! Čeprav je po izobrazbi farmacevtka in rada brklja po laboratoriju, je v resnici po zanimanjih precej podobna svojemu bratu, ki študira jezike in zgodovino. Že ko je bila majhna, je govorila, da bo arheologinja, na prijavnici za faks pa se je poleg farmacije znašla slovenščina. Zato se v prostem času uči novih jezikov in težko jo je izvleči iz muzeja, kjer prebere vsako vrstico (zato pa Bojan potem potrebuje pivo).

Kaj je tisto, kar sledilce na vajinem blogu BlueMarble vagabonds/Potepuha na frnikoli najbolj pritegne?

He he, to pa je vprašanje za milijon dolarjev – če bi točno vedela, bi jih najbrž sedaj imela že en kup in bi bila to najina edina služba. Hec. Misliva, da jih najbolj pritegnejo osebne zgodbe in vtisi s kombinacijo lepih fotk. Je pa res, da marsikdo išče tudi uporabne informacije, da si olajša načrtovanje potepanj. Torej, a vidiš – težko je najti ultimativno »formulo«!

Odločila sta se za skoraj enoletno poročno potovanje okoli sveta. Kako sta zbrala denar, spremljala sprotne stroške in koliko na koncu približno zapravila?

Pravzaprav nisva posebej varčevala za to potovanje, razen zadnjih nekaj mesecev. Varčujeva vedno, ker veva, da se bova prej kot slej spomnila česa – morda kakšno novo kolo, drugi športni rekviziti (ker nama idej za nove športe nikoli ne zmanjka) ali pa morda kaj bolj »resnega«, kot bi rekli najini starši. No, odločila sva se, da bo za kredit še vedno čas in sva privarčevani denar raje porabila za nepozabno leto.

Ja, stroške sva beležila ves čas – tako za potrebe bloga (to so eni izmed najbolj branih prispevkov!) kot tudi zato, ker te sicer lahko hitro zanese in si nikakor nisva želela, da bi se tako domov vrnila nekaj mesecev prej.

Sicer imava čisto preprost način beleženja stroškov – Excelovo tabelo. Pravzaprav sva se tega tako navadila, da imava sedaj malce bolj dodelano verzijo tudi za doma – in tako vedno veva, kam gre najin denar in koliko lahko privarčujeva na mesec.

Za potovanje sva sicer zapravila (vključno z vsemi letalskimi kartami, zdravstvenim zavarovanjem, nakupom kombija itd.) slabih 32.000 evrov (za oba).

Se nadaljuje …

Prijava