Oranžni muc Mini, pasme maine coon, se s svojima lastnikoma Natašo Lukežič in Tomažem Pajkom podaja na potovalne pustolovščine. Od izleta z azurne obale v Barcelono se jima vedno pridruži na potovanjih. Mini je obiskal Francijo, Španijo in Monako, redno pa zahaja na Hrvaško. V vožnji z avtom, s katerim trenutno potujejo, neizmerno uživa. V prihodnosti pa tudi poleti z letalom niso izključeni. Mimoidoči trojico radi ustavijo in se slikajo z njim. Mini je prava atrakcija. Več o dogodivščinah z Minijem pripoveduje njegova lastnica Nataša.
Vam je kdo predlagal mačji hotel ali da bi ga pustili pri prijateljih? Kako je naneslo, da gre z vami in vidi svet?
Nisva niti razmišljala, da bi ga pustila v mačjem hotelu ali pri ljudeh, ki jih ne pozna. Svojci niso želeli prevzeti odgovornosti, midva pa sva tudi potiho želela, da gre zraven, saj bi ga oba pogrešala. Mini ima tako posebno karizmo, človeku takoj zleze pod kožo.
Mini je pravi frajer. Kako se obnaša na potovanjih? Mu je med vožnjo slabo ali vse dobro prenaša? Uživa v novih obzorjih?
Naš muc je zakon. Navadil se je, da leži na zadnji polici avta in večinoma spi ali se igra. Na zadnji polici ima posodice z vodo, hrano in igračke. Na zadnjem sedežu pa ima posodo s peskom za opravljanje svojih potreb. Od prvega dne z nama potuje vsepovsod. Živiva tako, da sva razpeta med Goriško, od koder sem jaz, in Koprom, kjer ima Tomaž dva otroka.
Mini sicer najbolj uživa, ko pride v nov prostor. Takrat ga z repom pokonci najprej razišče, že naslednji trenutek pa že leži med blazinami na postelji in čaka, da se mu pridruživa. Ni ravno tipičen maček, ki bi se bal novih prostorov; on je doma, kamorkoli gre, pravi cigan po lastnikih.
Kateri izlet z muckom je bil do sedaj najdaljši in kam ste potovali?
Najdaljši izlet je bil njegov krstni izlet do Barcelone, ki je bila končni cilj. Na poti smo se ustavili v Monte Carlu, Nici, Marseillu, Barceloni, Gironi. Na poti nazaj smo se ustavili še v Firencah. Skupno smo naredili približno 3.000 km. Z nama redno hodi tudi na Hrvaško.
Nataši je v spominu ostal sprehod po Španiji, ko še ni bila Minijeva lastnica.
Leta 2018 sem prehodila 1100 km, od Seville do Santiaga, in se zaljubila v miselnost tamkajšnjih ljudi in naravo. Posebno je bilo zaradi veliko dejavnikov: narave, prijaznih ljudi in osebnih spoznanj, ki sem jih doživela na poti. Takrat sem pisala tudi blog: www.feathersoflife.com/wp.
Odkar sem se vrnila, ga še nisem prebrala. Najbrž zato, ker bi takoj spokala »rukzak« in šla nazaj.
Kako na mucka reagirajo domačini in drugi turisti? Se želijo slikati z njim ali pogledajo stran? Kakšni so odzivi?
Mini je lomilec src. Vsi ga občudujejo, želijo ga pobožati, se slikati z njim. Veliko ljudi misli, da je ris zaradi čopkov na ušesih. Večinoma slišiva komentarje, kako je lep, ali je to mačka ali ris. Sprašujejo naju po pasmi, se čudijo njegovi pridnosti. Zaenkrat nekih negativnih odzivov še nisva imela. Za mačka je res nenavadno skuliran, ampak takšnega sva si tudi želela, saj veliko pohajava. Zame brez mačke ni pravega življenja, Tomaž pa je prvič postal »mačji oče« in mu kar gre.
Kaj je bilo treba urediti pred potovanjem z muckom? So potrebna tudi kakšna cepljenja? So razlike med pogoji glede potovanja v Ameriko, Evropo, Azijo?
Muc potrebuje potni list in mora bit cepljen proti steklini. Nekatere države zahtevajo tudi karanteno. Za potovanja znotraj EU po večini karantena ni potrebna, saj ni mej in nihče ne preverja avtomobilov.