Šrilanka na kratko

Po pristanku na mednarodnem letališču v Kolombu sva se odpravila naravnost v hribovit osrednji del države. Sicer bi lahko prvi dan preživela tudi v glavnem mestu Šrilanke, vendar nama mestni vrvež ni preveč dišal. Najin prvi postanek je bilo torej mesto Kandy, kjer sva obiskala nekaj templjev in lokalnih tržnic. Pomemben kraj romarjev je tempelj relikvije Svetega zoba (Temple of the Sacred Tooth Relic), ki hrani Budov zob, simbol suverenosti Šrilanke. V Kandyju sva poskusila najin prvi »kottu roti« – sesekljan kruh roti, zmešan s piščancem, zelenjavo in veliko aromatičnimi začimbami. Hrana v Šrilanki zna biti zelo pekoča, zato pred naročilom preverite.

Iz Kandyja sva se odpravila v Ello, priljubljeno turistično mestece, ki je znano po čajnih plantažah in pohodniških turah. Nasvet: izogibajte se javnih prevoznih sredstev ob dnevih »Poya«. Poya je pomemben državni (budistični) praznik, ki nastopi ob vsaki polni luni. Ker tega nisva vedela, sva se odločila, da se na ironično vožnjo z vlakom med Kandyjem in Ello odpraviva med vikendom Poya. Želela sva potovati kot domačini, zato sva zavrnila potovanje z luksuznim turističnim vlakom in raje kupila karto brez rezervacije sedeža v 2. razredu. Seveda smo bili v vlaku stisnjeni kot sardine, in to večji del osemurne vožnje. Sčasoma sva uspela najti mesto med zunanjimi vrati in tako občudovati bujno zeleno pokrajino, medtem ko sva z nogami bingljala čez rob vlaka. Vožnja z vlakom se je sicer izkazala idealno za druženje z domačini, ki so bili nasploh zelo prijazni med najinim potovanjem.

Močno priporočava, da v Šrilanki izberete nastanitev pri domačinih ali »homestay«. Ta ni le cenovno dostopna, ampak je tudi izvrsten način, da spoznate domačine, ki vam bodo pomagali pri ogledu znamenitosti ali načrtovanju poti. Da ne omenjam, da strežejo izvrsten in obilen tipičen šrilanški zajtrk (običajno vključen v ceno). Med večernim sprehodom po dolini Elle sva doživela res čaroben trenutek, obkrožena s tišino narave in sijem polne lune, medtem ko je med hribi odmevalo menihovo petje ali klic k molitvi.

Najin naslednji postanek je bil narodni park Uda Walawe, ki je eden najboljših krajev za opazovanje slonov, opic, ptic, krokodilov in šakalov. Do parka sva šla z medkrajevnim avtobusom, na katerem sva morala sedeti na stojalu za prtljago poleg voznika in (pre)številnih ostalih potnikov. Spet je bila pred nama prava pustolovščina. Če ne marate gneč, lahko vedno naročite udobnejši in dražji zasebni prevoz ali pa trikolesnik »tuk-tuk«. Narodni park je bil vreden obiska, saj sva se naučila ogromno o slonih in videla še veliko drugih živali.

Za konec potovanja sva prihranila južno obalo Šrilanke, kjer je ogromno izbire glede počitniških destinacij. Odločila sva se za mestece Mirissa, saj je združevalo (in pozneje tudi uresničilo) vsa najina zanimanja: deskanje, opazovanje kitov in želv ter čudovite in slikovite plaže. Če ste začetnik deskar, vam priporočava, da se odpravite v Welligamo, ki je pet minut stran, drugače pa je Mirissa super za srednji in višji nivo deskanja. Ko boste na svojem seznamu odkljukali vse aktivnosti, pa vam ne preostane nič drugega kot sproščanje in uživanje ob poletni sapici, palmah in izvrstni morski hrani.

Želite izvedeti več o Šrilanki?

• Kliknite tukaj za nasvet o cenah v Šrilanki.
• Kliknite tukaj za ogled drugih krajev v Šrilanki.