Torej, štiri dekleta smo se z avtom podale na potep po otoku in pot, ves čas obdana z riževimi polji, nas je najprej zanesla v Ubud, mesto umetnikov in sama bi rekla, tudi opic. Poleg vseh muzejev, ki prikazujejo dela množice umetnikov, je Ubud zanimiv zaradi gozda opic, ki skriva tudi hindujski tempelj in pokopališče. Opic je ogromno, skačejo po drevju, se igrajo in zgodi se, da tu in tam okradejo nepazljive turiste. Bolje je opičje norčije spremljati od daleč, saj prenašajo razne bolezni in ob ugrizu se izogneš karanteni le, če te ne vidi kakšen od domačinov.
Od opic smo se hitro poslovile in se podale po ozkih in nepreglednih serpentinah naprej v centralno gorovje Balija. Prednost rent-a-cara je, da lahko ustaviš, kjer želiš, in v njem tudi prespiš, če pri iskanju prenočišča skoraj obupaš. Vendar se prosjačenju štirih deklet ni mogel upreti prav nihče, tudi oskrbnik bungalovov v Munduku ne. V sezoni je v majhnih mestih lahko problem najti nastanitev, ki ustreza nizkemu proračunu, tako je včasih potrebno odšteti 15 evrov ali več na noč. A prenočitev v mestu Munduk, obdanem z vulkani, je vredno vsake indonezijske rupije. Zahajajoče sonce, ki vsak večer tone v vulkansko jezero … neprecenljivo. Iz Munduka se je možno podati na treking na več bližnjih vulkanov. Jutranji sprehod do slapov, ki jih je v bližini mesta veliko, je boljša izbira za manj izkušene pohodnike, ne prinaša pa nič manj užitkov ob ogledovanju bujnega zelenja, ki pokriva vulkane v notranjosti Balija.
Vsaka vas na Baliju ima vsaj tri templje, ki jih imenujejo pura, kar v sanskrtu pomeni prostor, ki je obdan s steno. Prvi tempelj v vasi je posvečen ustanoviteljem vasi, drugi duhovom, ki varujejo vas in vaščane, tretji je tempelj mrtvih, kjer je tudi pokopališče. Čeprav je Indonezija večinoma muslimanska, na Baliju prevladuje hinduizem (okoli 93 odstotkov ljudi), kar opazi še tako zaspano oko, saj prebivalci Balija dnevno opravljajo daritve svojim številnim bogovom. Na otoku je kar nekaj templjev vrednih ogleda. Pura Ulun Danu Bratan je hindu-budistični tempelj, zgrajen na jezeru med vulkani v 17. stoletju. Posvečen je boginji vode, stoji pa na majhnih otočkih v jezeru. Začudenje zbuja pravilo pri vhodu, ki ženskam z menstruacijo prepovedujejo vstop v tempelj, saj naj bi bile v tem času nečiste. Za ogled templjev, ki jih obišče veliko turistov, je treba plačati vstopnino, a ta ni vredna omembe, saj več kot evro ne zaračunajo v nobenem templju. Vreden ogleda je tudi tempelj Pura Tanah Lot, še posebej v času sončnega zahoda, saj v vsakem obiskovalcu vzbudi romantične občutke. Je najbolj obiskan in tudi fotografiran tempelj na Baliju, zato se je gneči težko izogniti. Del templja je zgrajen na skali v morju, del na kopnem. Prebivalcem Balija je ta tempelj še posebej pri srcu, zato ga obkrožajo številne legende. Neporočenim parom ena izmed zgodb obiska templja ne priporoča, saj pravi, da če partnerja pripelješ v Tanah Lot pred poroko, bosta končala ločena, kot je sam tempelj. Ker smo tempelj obiskala sama dekleta, brez bodočih potencialnih možev, legende ne more nobena ne potrditi ne ovreči.
Jugovzhodno od Balija ležijo trije otočki – Nusa Lembongan, Nusa Ceningan in Nusa Penida. Dvakrat dnevno vozijo ladjice iz pristanišča v Sanurju na Baliju na otok Nusa Lembongan. Majhen otok privlači izkušene deskarje na vodi in potapljače, saj je v bližini veliko koralnih grebenov. Preproste sobe v bungalovih na plaži so edina možna, a odlična možnost za prenočitev. Nusa Lembongan skriva plaže, kakršne je možno videti na razglednicah. Bel pesek, turkizno morje, palme in koktajl na plaži. Na tem majhnem, neobljudenem otoku se kar 85 odstotkov prebivalcev otoka se ukvarja s pridelovanjem morske trave, ki jo na plaži sušijo in nato prodajajo. Vsebuje namreč snovi, ki se uporabljajo za zgostitev sladoleda, sirov in drugih mlečnih izdelkov. Že ko se z ladjico pripelješ na otok, lahko na dnu morja v zalivu vidiš gredice, ki so jih domačini uredili za vzgojijo morske trave. Ko pride oseka, so gredice na suhem in med njimi se lahko sprehodiš. Nusa Ceningan, najmanjši otok, poseljuje zgolj nekaj ljudi, ki se ukvarjajo z ribolovom in gojenjem morske trave. Na Nusi Penidi, največjem otoku izmed treh, je nekaj prenočitvenih kapacitet, vendar se le malo ljudi odloči za obisk. Razlog je verjetno v tem, da na otoku ni kaj druga za početi, kot dati vse štiri od sebe in uživati. Vendar, če se odpravite na te redko odkrite otočke, velja opozorilo, da imejte s seboj dovolj denarja, saj bankomatov tam ne boste našli.
Bali je doživel velik šok ob terorističnih napadih leta 2002 in 2005, takrat so se turisti množično izogibali te destinacije. Vendar ne za dolgo, saj je pet let po zadnjem napadu Bali prejel nagrado za Najboljši otok po izboru revije Travel and Leisure. Veliko uslugo je otoku naredil že omenjen film iz leta 2010 Jej, moli, ljubi, v katerem se Julia Robertson potika po ozkih ulicah Ubuda in na plaži Padang-Padang. Na Baliju in bližnjih otokih lahko najmanj zahtevni popotniki preživijo z manj kot 300 evri na mesec. Vendar je poskrbljeno tudi za petičneže, saj luksuznih hotelov na Kuti ne manjka. Športne trgovine znanih blagovnih znamk so za vsakim vogalom, med njimi pa se domačini trudijo prodati oblačila, obutev in nakit na stojnicah. Po veliko nižjih cenah seveda. Za večjo pustolovščino se je treba podati po celem otoku, ki ga krasijo vulkani, jezera, slapovi, riževa polja in številni templji. Gostoljubni domačini, ki prijaznosti ne igrajo, so pika ni i vsem lepotam, ki jih otok v Indijskem oceanu ponuja.