Topli odtenki provansalskih barv

Roussillon

Roussillon je provansalska vasica v pokrajini Vaucluse in leži v naravnem regionalnem parku Luberon. Park je znan po največjem nahajališču oker pigmenta. V tem barvilu so zajeti barvni odtenki rumene, oranžne, rjave pa tudi rdeče barve. Park imenujejo tudi provansalski Kolorado.

Ta čarobna vasica odseva barve pokrajine. Kombinacije različnih odtenkov se izražajo na fasadah in poslikavah hiš. V vasici domuje tudi večje število umetniških galerij, ki na ogled postavljajo dela, predvsem navdihnjena s tamkajšnjo pokrajino. Roussillon pogosto pritegne navdušene zbiralce in ljubitelje umetniških del, navsezadnje pa seveda tudi umetnike vseh vrst. Vas se lahko pohvali s kar petnajstimi različnimi prizorišči, kjer lahko občudujemo umetniška dela.

Glavno središče mesteca je Place de la Mairie, trg pred mestno hišo, kjer je še posebno živahno ob četrtkih, saj takrat tam poteka tedenska tržnica. Fotogenične uličice so kot nalašč za raziskovanje. Pohajkovanje po ulicah in trgih nam odpira pogled na te naravne pigmente, s katerimi domačini živijo in jih uporabljajo že tisočletja. Starodavno znanje uporabe teh barvil nam kaže harmonijo, ki se je tam ustvarila med naravo in človekom. Kaj kmalu nas pot pripelje do tradicionalne provansalske cerkvice, ki vlada vasici in je prav tako ovita v rumenkasto oranžne barvne tone. Sprehod po vasici lahko zaključimo z obiskom razgledišča na vrhu vasi ter se naužijemo razgleda na okoliško podeželje.

Naravna barvila

Sledi stenskih jamskih poslikav nam kažejo, da so ta barvila uporabljali že v pradavnini. Leta 1780 pa je domačin Jean Etienne Astier z obdelavo te barvite prsti dobil obstojno in neškodljivo barvilo. Etienne Astier je postal tudi prvi obdelovalec barvil v Franciji. V tistem času je bilo izdelovanje in pridobivanje barvil zelo donosen posel, hkrati pa so bila nekatera barvila tudi zelo draga in težko dostopna. Ta panoga se je razširila v 19. stoletju, ko je pridobivanje barvil iz mineralov prešlo v industrijske razsežnosti.

Barvilo so uporabljali tudi za omete stanovanjskih in drugih stavb po Provansi. Barvilo je odporno na vročino in svetlobo, zato je zelo primerno za zaščito stavb. Poleg te rabe pa ga najdemo v uporabi tudi kot sestavino pri izdelkih, v katerih ga ne bi pričakovali, kot je na primer skorja sira. Dodaja se ga tudi v kozmetiko, papirnate in keramične izdelke ter gumo.

Z začetkom uporabe sintetičnih barvil je tradicionalna proizvodnja nekoliko zamrla.

Le Sentier des Ocres

Po pokrajini je speljana pot, po kateri si lahko ogledamo stare izkope, zakopljemo noge v oranžno rdeči pesek in se čudimo tej nenavadni pokrajini. Pot se imenuje Le Sentier des Ocres. Izbiramo lahko med dvema potema – za daljšo potrebujemo 50 minut, za krajšo pa 35 minut, vendar je seveda odvisno od vsakega posameznika, koliko časa se bo zadržal na poti in občudoval neverjetne barvne predstave.

Obe poti sta označeni s puščicami, rumena za krajšo pot in rdeča za daljšo. Pot je primerna za vse starostne skupine, zelo fina za ogled z družino, za majhne otroke, pa tudi starejšim ni prenaporna. Ni pa primerna za osebe z ovirami, saj ni dostopna z vozičkom. Po poti je tudi kar nekaj stopnic, ki pa sicer ne predstavljajo večje prepreke. Priporočljiva je športna obutev in, če se le da, izogib beli ali drugim svetlim barvam, saj se lahko na konec poti vrnemo z drugačnimi odtenki od tistih, s katerimi smo se podali na začetku. Na poti lahko spremljamo tudi table z napisi, zgodovino, orisi rastlinstva in živalstva ter opozorili na določene naravne znamenitosti. Po poti se lahko sprehajamo sproščeno, saj načeloma ni gneče in trum turistov.

Roussillon je primeren tudi za tiste, ki bi si na svojem potepanju želeli več pohodništva. Poleg omenjene Oker poti je v okolici še kar nekaj označenih pešpoti. Lahko se priključimo tudi na del Grande Randonnée GR6 , ki vodi tudi čez celotno Provanso.

Geološke spremembe ali srce v omaki

Ni natančnega pojasnila, zakaj so geološke spremembe povzročile ta spekter barvnih pigmentov ravno na tem območju. Če odmislimo znanstvene razlage, se lahko zatečemo v domišljijski svet in verjamemo legendi, ki pravi, da je pečine obarvala kri gospodične Seremonde, ko je ta skočila v smrt po tem, ko ji je njen mož postregel srce njenega ljubimca, kuhanega v omaki. Če verjamemo ali ne, pokrajina nas vsekakor ne pusti ravnodušnih in nam ostane še dolgo v spominu, če ne drugače, pa v obliki oranžnih madežev na belih supergah.

Kje prespati?

Za odkrivanje tega dela Provanse sta nam na voljo dva hostla mreže Hostelling International. Lahko se namestimo v Nimesu , kjer se hostel nahaja v zelenem okolju botaničnega parka, ali Arlesu, kjer si lahko ogledamo mnogo zanimivosti, med njimi impozantno rimsko areno.