Kdo danes sploh še pošilja razglednice? Kdaj ste nazadnje v poštnem nabiralniku našli razglednico iz tujine? V času družbenih medijev in pametnih telefonov se razglednice zdijo zastarele in staromodne, vendar kljub temu imajo poseben čar.
Nekoč so ljudje na počitnicah pisali razglednice in zase lahko trdim, da sem še vedno pristaš pošiljanja razglednic kamorkoli me pot zanese preko meja. Vedno pošljem vsaj štiri do pet razglednic iz potovanja. Velikokrat se mi je zgodilo, da razglednice niso prispele zaradi slabe organizirane pošte in odvzete znamke, katere sem prilepil. Vendar me še vedno navdušujejo.
Se spomnite tistih majhnih pravokotnih kartončkov, na katere ste z nalivnim peresom napisali pozdrav, prilepili znamko in jih poslali svojim najdražjim domov?
V času družbenih medijev, kot so Facebook, Twitter, Instagram ter aplikacije, kot so WhatsApp, Messenger in Viber se nam pošiljanje razglednic zdi popolnoma zastarelo. Zakaj bi kupovali naključne fotografske motive ter porabili denar za poštne znamke? In nato kartico poslali na večtedensko potovanje po pošti? Še posebej, če lahko namesto tega v nekaj sekundah prek pametnega telefona prijateljem in znancem pošljemo svoje posnetke. Še toliko bolj, če začnete računati podnebni odtis papirnate kartice in poštnine. Vendar kljub temu so razglednice zame neločljivo povezane s potovanji.
Seveda fotografije in pozdrave pošiljam tudi prek pametnega telefona, ampak nobena fotografija, ki jo pošljem prek WhatsAppa, tega ne more nadomestiti. Še posebej v tej digitalni dobi, ko mnogi pravijo, da je razglednica zastarela, ima zame poseben pomen.
Celoten postopek je zame preprosto cenjen obred, brez katerega se počitnice ne počutijo kot prave počitnice. Začne se z izbiranjem razglednic v papirnici, nadaljuje s pisanjem majhnih sporočil, namazanih z morsko vodo, konča pa s pošiljanjem in večnim vprašanjem, kdo bo prej prišel domov, jaz ali razglednica? Moja ljubezen do razglednic izhaja tudi iz dejstva, da jih zelo rad pišem. Zavedam se, da večina ljudi na to verjetno gleda drugače. Kaj je tako zabavnega v tem, da desetkrat pošljete isti nepomemben pozdrav? Ali pa mukotrpno razmišljate, kaj lahko napišete drugega kot »Lepo vreme, čudovita plaža, veliko lepih pozdravov iz XXX«. Zame pa je to trenutek, ko si vzamem čas, da pregledam svoja počitniška doživetja in se jim zahvalim.
Del moje ljubezni do razglednic je tudi ideja, da nekdo prebere mojo razglednico in se za trenutek miselno odpravi na potovanje. Čeprav se zavedam, da je večina mojih razglednic verjetno že kdaj končala v zbirnem papirju. Zame, še posebej v naši hitri digitalni dobi, so tudi nekakšna materialna povezava med nami popotniki in domačimi, pa naj se sliši še tako lažno.
Pred nekaj dnevi sem prejel razglednico od prijatelja iz Aljaske. Motiv na fotografiji me je za trenutek miselno prevzel in želel sem si, da bi tudi sam želel biti na Aljaski.
Zame pa bodo razglednice vedno povezane s potovanji in tujino. Zato bodo moji prijatelji in znanci v svojih poštnih nabiralnikih še vedno našli moje razglednice iz številnih potovanj po svetu ali s kakšnega kratkega izleta po domači Sloveniji.