Iti v naravo, po svež zrak in razgled. To je nekaj, kar v teh dneh, ko smo vsi večinoma doma, zaprti znotraj meja države, regije ali občine, še toliko bolj pogrešamo. Do nedavnega je veljalo, da so hribi in gore le za prave »hribovce« in samo redki »norci« so hodili v gore. Ker, da prideš gor, se pač moraš potruditi. To niso počitnice, to ni ležanje na plaži s hladno pijačo v roki. Ampak sčasoma je vedno več ljudi poskusilo iti v hribe in vedno več ljudi je ugotovilo, da so hribi pravi balzam za dušo, kjer se sicer fizično utrudiš, ampak se psihično spočiješ. Tokrat delim z vami 10 lahkih izletov v gore, ki ponujajo čudovite razglede, hkrati pa so primerni za vsakogar. Gremo na pot?
Tamar je dolina pod Jalovcem, najlepšo (oz. najbolj ikonično) slovensko goro. Na koncu doline Tamar je planinska koča, ki je navadno cilj izleta v Tamar. Še nekaj dodatnih minut hoje nas od koče pripelje pod različne slapove. Tam imamo recimo slap Nadiža ali pa Črne vode. Pot do Tamarja je res lahka. Do Nordijskega centra v Planici se lahko pripeljemo z avtom, od tam pa se lahko peš podamo naprej. Pot gre večinoma po ravnem z nekaj krajšimi vzponi in traja približno 45 minut. V Tamar gremo lahko tudi z gorskimi kolesi, pozimi pa s tekaškimi smučmi.
Zajamniki so planšarska planina v bližini Pokljuke. Ponaša se s tipičnimi planšarskimi kočami in pogledom na gore – vidi se tudi Triglav, najvišja slovenska gora. Za najlepši razgled se splača sprehoditi čisto do konca planine, do zadnje koče, ki je nekoliko dvignjena. Od tam se vidi v vrsto postavljene planšarske koče in gore v ozadju. Izhodišče je pri Rudnem polju na Pokljuki, kjer se zaključi cesta. Pot gre nato najprej po ravnem, na koncu pa se malo divgnemo do planine Zajamniki. Povprečen obiskovalec bo do Zajamnikov potreboval približno uro in pol hoje.
Lovrenška jezera najdemo na Pohorju, na severovzhodu Slovenije. Bolj kot razgled so posebna sama jezera. Lovrenška jezera se namreč nahajajo na vrhu zravnanega hriba, kar je precej nenavaden pojav. Debela plast šotnih tal onemogoča pronicanje vode v nižje plasti, raven vrh, skorajda planota, pa še dodatno pripomore k zadrževanju vode. In tako so nastala črna Lovrenška jezera, ki jih obkrožajo nizki borovci. V zadnjih letih so uredili še sprehajalno potko med jezeri, kar res popestri doživetje. Za Lovrenška jezera je izhodišče Rogla. Od tam pa imamo potem približno uro lahkotne hoje do našega cilja.
Slap Orglice najdemo v dolini Kamniške Bistrice. Gre za približno 40 metrov visok slap sredi gozdu pod Kamniškimi Alpami. Obisk se najbolj splača po kakšnem deževju, ko je slap najbolj mogočen. Pot do slapu Orglice je lahka, poteka večinoma po ravnem, nekajkrat pa je treba prečkati potoček, kar naredi vso pot še nekoliko zanimivejšo. Hoje je približno 45 minut v eno smer.
Nad Kamnikom se dviguje prekrasna Velika planina, ki ponuja razgled na Kamniško Savinjske Alpe na severu in Ljubljansko kotlino na jugu. Velika planina pa je tudi polna tipičnih planšarskih koč, med katerimi je druga lepše od druge. V številnih lahko dobimo domače dobrote, kot so kislo mleko ali štruklji. Spomladi nas na Veliki planini pričakajo tudi številni vijolični žafrani, ki so v zadnjih letih postali prava instagramska atrakcija. Na Veliko planino lahko pridemo z gondolo iz Kamniške Bistrice ali pa se z avtom odpeljemo do Kranjskega raka, od tam pa je slaba ura hoje do vrha.
Bled velja za biser Slovenije. Cerkvica na otočku sredi jezera je idiličen prizor, ki bi si ga vsak želel nagledati in ujeti v svoj objektiv. Razglednih točk v okolici Bleda je veliko, izpostavila pa bi Ojstrico. Ojstrica je 611 metrov visok hrib na zahodni strani Blejskega jezera. Pot na Ojstrico je sicer strma, ampak relativno kratka. Na vrhu smo v slabe pol ure. Z vrha pa ... Z vrha se odpre prekrasen razgled na jezero, otok s cerkvico, Blejski grad ter Karavanke v ozadju.
Vršič je najvišji cestni prelaz v Sloveniji in je kraj, kjer nas cesta popelje prav v osrčje Julijskih Alp. Že samo vožnja na Vršič je nekaj posebnega; vsaka serpentina ponuja nov razgled na gore, obraz Ajdovske deklice v skalah ter Prisojnikovo okno. Večina ljudi se na vrhu prelaza ustavi, malo razgleda, naredi fotografijo in se potem odpelje naprej, na drugo stran. Ampak da boste res doživeli lepoto Julijskih Alp in se hkrati ne boste prehudo namučili, priporočam vzpon na goro Vršič. Gora Vršič je visoka 1737 metrov. Od Tičarjevega doma na prelazu Vršič je le približno pol ure hoje; pot je lahka in dobro označena. Na poti greste lahko tudi mimo bunkerja iz časa prve svetovne vojne.
Sv. Vid ali Šentvid je vzpetina nad mestom Brežice v Posavju, to je na jugovzhodu Slovenije. Na vrhu hribčka stoji manjša cerkvica, v kateri je zvon želja. Od cerkvice pa se odpira lep razgled na Brežice, sotočje rek Sava in Krka, posavsko ravnino in štajerske gričke, na lep in jasen dan pa se vidi tudi Alpe v daljavi. Izhodišče za Sv. Vida je v vasi Žejno, od tam pa je približno pol ure zmerne hoje do vrha.
Snežnik je gora na jugu Slovenije. Z višino 1796 metrov je najvišja (in edina) gora v okolici, kar naredi vrh Snežnika izredno razgleden. Na jasen dan se vidijo celotne slovenske Alpe, torej od Pohorja na vzhodu pa vse do Julijskih Alp. Še več, vidi se še naprej v Dolomite v Italiji. Na jugu pa se vidi Jadransko morje, Istro, otok Krk in celo otok Cres. Prelepo! Izhodišče je vas Sviščaki. Če se peljemo po gozdni cesti do zadnjega parkirišča, imamo potem le uro hoje do vrha Snežnika.
Otliško okno je naravno okno v kamniti steni nad Ajdovščino, na robu Trnovske planote. Skozi okno lahko vidimo Vipavsko dolino in opazujemo sončni zahod. Izhodišče je vas Otlica, od tam pa imamo potem približno 20 minut hoje. Pot do Otliškega okna je res enostavna, saj se na poti še malo spustimo.
Copyright (©) 2010 - 2024 Youth hostel | Politika zasebnosti | Piškotki | | RPC
