Avgustovski pobeg na sever

Helsinki so glavno mesto in največje mesto na Finskem. Ležijo na jugu Finske, na obali finskega zaliva. Helsinki imajo okrog 660.000 prebivalcev. Skupaj s tremi drugimi mesti tvori t.i. prestolnično ozemlje, urbano območje z okoli 1,3 milijona prebivalcev. Več na Wikipediji.

Iz letališča do glavne želežniške postaje v centru mesta sva uporabila vlak in od tam do namestitve kratek del poti seveda prepešačila.

Takoj, ko sva odložila kovčke, sva šla raziskovat mesto, ki se glede na prvi pogled ni kaj veliko razlikovalo od naše prestolnice Ljubljane. Sam center sva prvi dan raziskala peš, za določene dele, ali pa če želite kdaj prišparati noge, pa je priporočljivo uporabiti javni prevoz, kot je tramvaj, bus ali metro. Midva sva se v naslednjih dneh posluževala tramvaja. Isti dan sva si ogledala od zunaj glavno katedralo, parlament, Rock church, se sprehodila čez živahen Esplanadi park ter zaključila na tržnici ob morju (je odprta le do 17h), kjer se nedaleč nahaja kar nekaj lokalov in pa Sky wheel, kjer si lahko Helsinke pogledate iz vrteče se višine. Cenovno veljajo Helsinki za dražje mesto, zato sva si glede na ponudbo izbrala bogato večerjo v Nepalski restavraciji. Isti dan sva se pocrkljala v finski savni v sami namestitvi in tako sproščujoče zaključila najin prvi dan v tej prelepi severni prestolnici Finske.

Drugi dan sva se po zajtrk odpravila v bližnjo trgovino, kjer sva si omislila tipične riževe kruhke in še nekaj drugega pekovskega peciva ter kavo iz avtomata. Tako okrepčana sva za ta dan naredila plan za obisk bližnjih dveh otočkov Soumelinne in Pihlajasaarija.

Helsinški arhipelag je sestavljen iz približno 330 otokov, ki omogočajo odličen pobeg do bujnih zelenih gozdov, peščenih plaž in obalne narave. Toda v nasprotju z zunanjim arhipelagom Helsinški otoki združujejo vse najboljše dobrine mesta – kavarne, bare, restavracije – z občutkom, da ste na otočju. Številni prebivalci Helsinkov radi skočijo na trajekt za hiter izlet na enega od otokov.

Na omenjena otoka vas pripeljeta lokalna trajekta, vendar na vsakega od teh različne družbe. Zanimivost pri nakupu kart za tramvaj je ta, da vam ta ista karta omogoča tudi vožnjo s trajekti do določenih otokov, med njimi tudi na Soumenlinno. Časovna veljavnost je 90 minut in stane 3,10 €. Se pravi, da v tem času lahko izkoristite vožnjo z vsemi lokalnimi prevoznimi sredstvi vključno s trajektom.

Iz centra mesta sva se tako peljala z dvema različnima tramvajema, št. 2 in 3, s ciljem na tržnici (Market Square), od kjer ima trajekt odhod na otok Soumenlinno. Vožnja z ladjico traja le 15 minut in že ste na prikupnem otočku, ki je bila zgrajen v času Švedske kot pomorska trdnjava in baza za floto Arhipelaga. Dela na trdnjavi so se začela leta 1748. Otok je najbolje pogledati peš, saj je velik le 0,8 km2. Suomenlinna je morska utrdba iz 18. stoletja in naravno območje z več stoletji staro artilerijo in obrambnimi zidovi, ki se raztezajo čez šest povezanih otokov. Pohodne poti vodijo po parkovnih površinah do priljubljenih znamenitosti, kot sta dvižni most Kuninkaanportti in muzej Suomenlinna z razstavami predmetov vojaške in pomorske zgodovine. Na podmornici Vesikko lahko obiskovalci raziskujejo obnovljeno plovilo iz 30. let 20. stoletja. Na območju so tudi pivovarna in več obalnih restavracij, vsaj tako pravi Google.

Lep dan nama je omogočal prijetno triurno raziskovanje otoka. Če vas prime lakota ali žeja in nimate namena zapravljati v katerih od tamkajšnjih kavarn, vam precej velika trgovina (K-market) takoj ob izkrcanju omogoča nakup kakšnega prigrizka in tudi topel napitek si lahko pripravite tam.

Za popoldan sva si zaradi lepega vremena osmislila še malo sončenja in čuječnega opazovanja na otoku Pihlajasaari, ki je prej kot na Finsko spominjal na kakšno bolj vročo, mediteransko destinacijo, tako da sva ob sestopu kar oživela. Za obisk tega otočka sva morala na drugo stran mesta (s tramvajem), od koder je peljal drug prevoznik (JT-line), ki pa je za povratno karto računal kar 8,5 € na osebo. Skratka, otok naju je navdušil in ga zagotovo priporočava.

Ker je čas prehitro tekel in sva že čutila lakoto, na otoku pa žal ni bilo več kot ene drage in slabo ocenjene restavracije, sva se vrnila na kopno. Tokrat so naju izkrcali na drugem mestu, kot pa kjer sva štartala in prijetno naselje se je imenovalo Ruohlati. Območje novih blokov in kanalov.

Po bogatem in zanimivo postavljenem zajtrku v namestitvi, ki je bil nekoč zapor, sva se za najin zadnji in prelep sončen dan odpravila do bližine mestne tržnice, kjer sva na eni izmed postaj najela kolesi. Odlična in res ugodna cena za celodnevni najem (10 €, če ga na vsake pol ure pustite na postaji). Za njegovo uporabo si morate najprej prenesti aplikacijo in ker žal ni navodil na samem kolesu v angleškem jeziku, sva morala poklicati in vprašati za nadaljnja navodila uporabe. Prvi in edini minus.

Pognala sva kolesi in prispela do čudovitega otoka Seurasaari. Pred sestopom na otok sva na kolesarski postaji pustila kolesi (sistem BicikeLJ) in ponovno peš raziskala celoten otoček, ki je muzej na prostem. Možnost se je bila tudi kopati v posebej za to namenjenem kopališču, vendar se zaradi vetra nisva pustila prepričati. Privoščila sva si kavo in se predajala izjemni naravi tega otoka.

Po zaključku ogleda Seurasaarija sva odkolesarila do plaže Hietaranta, kjer sva za nekaj časa posedela in opazovala kričeče galebe. Na račun lokalne hrane sva tokrat prišla na glavni tržnici, ki ji rečejo Finci Kauppatori, kjer sva si privoščila – Žiga Reindeer hot dog in jaz Vendace (kot neke girice in pečen krompir). Veliko se je vsepovsod ponujala tudi lososova juha.

Gurmansko zadovoljena sva se zapeljala po promenadi do otoka Tervasaari in si tudi tam privoščila nastavljanje soncu na eni izmed klopc. Ko si na Finskem, ne moreš mimo finskega dizajna, ki sva ga poleg finih trgovin zaznala najbolje ob obisku dobro obiskanega muzeja Designmuseo. In v tem muzeju sem se navdušila nad umetninami vezenja, kjer je v danem času razstavljal njegov avtor Kustaa Saksi. Vzorci, barve in magičnost izdelkov, ki je neopisljiva. Vsekakor pa se ob nekaterih artefaktih muzeja sploh spomnimo, kaj dejansko izhaja iz Finske, pa morda prej ne bi niti pomislili.

Pozno popoldan sva presedela v parku Esplanadi ob poslušanju uličnega glasbenika in pospremila zahajanje sonca na stopnišču glavne Helsinške katedrale, kjer se je na trgu Senaatintori ravno odvijalo snemanje filma.

Peti dan je sledil zgodnji odhod na letališče in pot proti Sloveniji.