Na sončen poletni dan se nas je pet prijateljic odpravilo na izjemno potovanje, ki je trajalo od 8. do 15. avgusta. Skupaj smo se podale na raziskovanje čudovite regije Provanse v Franciji. Medtem ko smo stopale po tlakovanih uličicah starodavnih mest, občutile vonj sivke in okus lokalnega vina, smo se zabavale, učile in povezovale. Naše doživetje je bilo prepleteno s spoznavanjem bogate zgodovine, občudovanjem edinstvene arhitekture ter sproščanjem v naravi.
Obiskale smo L'Isle-sur-la-Sorgue, ki nosi takšno ime, ker del mesteca iz obeh strani obdaja reka. Samo mesto ne izstopa preveč, “otoka” dejansko ni takšnega, kot bi si ga sicer predstavljali. Imajo pa za vikende občasno boljši market s starinskimi predmeti, ki smo si ga uspele ogledati.
Nato smo se zapeljale do hribovitega mesta Gordes. Dobile smo občutek, da je to eno lepših in bolj slikovitih mest Provanse. Po kosilu smo pobegnile pred vročino in si ogledale podzemne rove mesta. Gre za zgodovinski objekt, kjer so včasih shranjevali krzna in olivno olje. Rovi sicer niso veliki, je pa simpatičen ogled, saj si na začetku ogledaš kratek dokumentarec, potem pa dobiš zemljevid za prosti sprehod naokoli.
Na poti nazaj smo se za na konec ustavile v znanem samostanu Notre-Dame de Senanque. Glavna aktivnost v tem delujočem samostanu je gojenje sivke, s katero je stavba slikovito obkrožena. Za lepe slike se splača priti v času cvetenja sivke, mi smo bile za to že prepozne, prav tako pa je bilo veliko suše in ne preveč ugodne razmere za rastlinje. Trgovina v samostanu je velika, ponujajo pa veliko prikupnih spominkov, lokalno narejenih mil in dišeče kozmetike.
Naslednji dan smo si končno vzele čas za dnevno raziskovanje Avignona. Glavni cilj je bil ogled Papeške palače, ki je bila sedež za papeže, preden so se preselili v Vatikan. Srednjeveška palača daje vtis mogočne trdnjave. Za vstop nismo čakale dolgo, same karte pa niso pretirano drage, v povprečju 12 evrov na osebo, odvisno tudi ali doplačaš za ogled vrtov na notranjem dvorišču. Vsak obiskovalec na začetku prevzame tablico, imenovano Histopad, s katero lahko poskenira različne točke v vsaki sobi palače in si prebere dodatne zanimivosti o prostorih. Same sobe namreč niso pretirano dekorirane, zato je to interaktiven način, da se muzej naredi bolj zanimiv. V izkušnji bi uživale bolj, če ne bi bilo v notranjosti neverjetno vroče in soparno, kar nas je presenetilo, saj so stare kamnite stavbe po navadi dobro ohlajene in izolirane. Zaradi takšnih razmer izkušnja ni bila preveč prijetna in ogled smo zaključile v slabi uri, sicer pa obisk lahko traja tudi do tri ure.
Popoldne smo so privoščile dobro provansalsko vino. Obiskale smo vinograd in vinsko klet Mont-Redon v regiji Châteauneuf-du-Pape. Rezervacija tu ni bila potrebna, veliko vinskih kleti pa jo sicer zahteva. Dobile smo brezplačno degustacijo v vinski kleti, kjer je vsak lahko poskusil dve beli vini, rosé in še dve rdeči. Vino je bilo dobro, zdelo pa se nam je, da so naša lokalna slovenska vina na istem nivoju s predstavljenimi francoskimi. Vodja degustacije je bil prijeten gospod, ki nas je primerno in strokovno podučil o vsakem vinu in odgovoril na vsa naša vprašanja.
Na poti nazaj smo se ustavile še v mestu Orange, ki je najbolj znano po svojem ohranjenem rimskem teatru. Prišle smo prepozno, da bi si lahko ogledale notranjost, smo pa se sprehodile na razgledno točko nad mestom, kjer se je celotna znamenitost zelo dobro videla.
Predzadnji dan je bil posvečen antični dediščini in umetnosti. Najprej smo se ustavile pri antičnem mostu in nekdanjemu akvaduktu Pont du Gard. Most je zelo visok, sprehod zgoraj je možen le z vodičem. Pod mostom teče tudi reka, kjer je možno plavati in čolnariti.
Druga postaja je bil Nimes, ki slovi za francoski Rim. Ima dobro ohranjen kolosej in lep park v centru. Nato pa smo se odpravile v sosednje mesto Arles, ki ima prav tako kolosej. Presenečene smo bile nad dejstvom, da so v Franciji bikoborbe še vedno dovoljene in se redno oglašujejo ter izvajajo. Dogajanje poteka v kolosejih, po hrupu množice, ki smo ga slišale zvečer, pa se da sklepati, da je obiskanost dogodka visoka.
Pred Arlesom smo se ustavile na razstavi v kraju Les Baux-de-Provence. Gre za interaktivno umetniško razstavo z naslovom Od Vermeerja do Van Gogha. Na stenah se ob glasbeni spremljavi z vizualnimi učinki projicirajo slike velikih umetnikov prejšnjih stoletij. Doživetje je veličastno in vredno svojega denarja. Arles pa je tudi mesto, kjer je slikar Van Gogh naslikal eno bolj znanih del Zvezdna noč. Zato je tam tudi nekaj muzejev, posvečenih slikarju, in trgovin z umetniškimi spominki.
Naše potovanje se bliža koncu, zato smo si privoščile še eno popotniško ohladitev – plavanje v rezervatu Massif de Calanques južno od Marseilla. Uživale smo na plaži de Miguel in si obujale spomine na preteklo potovanje.
V mestih regije predvsem izstopa kulturna dediščina in arheološki ostanki. Žal pa se opaža tudi problematika s smetmi in čistočo, s katero se sooča Francija. Večja mesta imajo veliko nakopičenih smeti, po večinoma se odpadki ne reciklirajo in redno odvažajo. Glede na razvoj vseh ostalih področij pa gre Francija počasi zagotovo tudi pomika v smer trajnosti. Vseeno bo Provansa vsakega prevzela s svojo raznolikostjo in bogato kulturno dediščino.
Copyright (©) 2010 - 2024 Youth hostel | Politika zasebnosti | Piškotki | RPC
