Švedska obala vabi

Pravljični hostel

Cesta nas je vodila skozi mogočen gozd in preko širnih travnikov, ki so jih tu in tam zasedale kmetije s hišami iz davno minulih časov. Ustavili smo se ob eni najlepših: hiša, obdana z lesenimi tramovi in krita s slamo je delovala kot da je bila vzeta iz pravljice. Kar čakal sem, od kod se bosta prikazala Janko in Metka, ali pa morda Pika Nogavička – saj smo bili vendar na Švedskem! Namesto pravljičnih junakov, nas je prijazno sprejela Erica, oskrbnica hostla Havang. Zanj skrbita z možem šele od letošnjega leta, a se jima je že tako prikupil, da bosta gotovo ostala dlje časa. Učitelja po poklicu sta se naveličala hitrega tempa življenja v mestu in tako sta prevzela vodenje hostla na odmaknjenem podeželju. A tudi tu, dobro uro hoje od najbližje avtobusne postaje, jima ni dolgčas. Obiskovalcev je veliko in sobe so zasedene večji del poletja. Vse po vrsti so prostorne, v njih pa so dobrodošli tudi štirinožni spremljevalci. Sobe sicer nimajo svojih sanitarij, na voljo pa je umivalnik. Kopalnica je urejena le nekaj korakov stran, v bližnjem poslopju. Razveselili smo se odlično opremljene in zgledno organizirane kuhinje – vsaka soba ima na voljo svoj kotiček v hladilniku in v shrambi. Poleg jedilnice smo s pridom koristili tudi skupno družabno sobo, v kateri je poleg televizorja urejena priročna knjižnica. Vsaj v poletnih mesecih je središče dogajanja kamnito notranje dvorišče z mizami in senčniki. Tam je najlepše posedeti ob skodelici čaja, kave ali steklenici vina, ki lepo dopolni večerjo. Za sladkosnede poskrbijo z odličnim sladoledom, poskusiti pa je vredno tudi značilne švedske sladice, cimetove kolačke. Na voljo so prav vsak dan in nekaj nam jih je prijazna gostiteljica ob slovesu podarila za na pot ... Tako smo si po nekaj urah vožnje privoščili postanek ob kavi in prigrizku, kateremu Švedi pravijo fika. To je več kot le hitro pitje kave ali čaja! Zraven sodijo še manjši prigrizki, bistveno pa je druženje s prijatelji, na katerem naj ne bi bilo prostora za mobilne telefone.

Tisočletja v kamnih

Hostel se nahaja ob poteh, ki prepredajo redko naseljeno pokrajino. Tako med gosti prevladujejo pohodniki, kolesarji in ljubitelji aktivnega oddiha. Le nekaj sto metrov stran vabi več kilometrov dolga peščena obala. Ponekod je lahko dostopna, spet drugje se je bilo treba do morja prebiti preko peščene strmine. Do prepadnih robov se pogosto sprehodijo tudi domače živali. Na okoliških pašnikih se namreč pasejo krave, konji in ovce. Poleg njih pa smo se navduševali še nad gručo starodavnih kamnov, ki so od daleč spominjali na sloviti angleški Stonehenge. Seveda so veliko manjši, toda ob pogledu na krožno postavljene kamne, ki stojijo tu že več tisočletij, smo preprosto ostali brez besed. Še več. Lahko smo se sprehodili med kamni, jih tudi potipali in ob sončnem zahodu ugibali o namenu graditeljev neznane civilizacije. Je to grobnica, morda tempelj, observatorij?

V bližnji vasi je sledilo še eno presenečenje: pravcati vinograd. Tu, v s soncem obdarjeni pokrajini, sta si podjetna lastnika posestva omislila enega prvih vinogradov na Švedskem. Vino se resda ne more primerjati z boljšimi slovenskimi vini, toda dejstvo, da si lahko privoščite skandinavsko vino tudi ni kar tako.

Atraktivno pristanišče

Najbližje mestece Kivik je oddaljeno kakšnih pet kilometrov. Majhno pristanišče zaznamuje vrsta starodavnih, pretežno lesenih hiš, ki so danes večinoma spremenjene v počitniške hiše. Nekaj prodajaln s spominki in restavracija z razgledom na morje pa skrbijo, da obiskovalci tukaj pustijo vsaj nekaj denarja. Bližnja peščena plaža je bolj majhna, zato se večina odloči za sprehajanje ali fotografiranje med slikovitimi ribiškimi hiškami. Pretežno rjavo obarvane se vrstijo tik ob obali, namenjene pa so predvsem spravilu ribiških pripomočkov, saj večinoma ne premorejo oken.

Po sledeh slavnega detektiva

V iskanju živahnejšega mestnega utripa smo se podali v pristaniško mesto Ystad. Na prvi pogled prikupno mestece z ohranjenim starim mestnim središčem nam je pričaralo lepo popoldne in večer. Sprva ob navduševanju nad poletnimi razprodajami, potem pa nad ponudbo številnih restavracij, v katerih prevladujejo morske specialitete. Mesto je sicer znano kot prizorišče enega izmed najbolj znanih švedskih knjižnih detektivskih junakov. V odlično prodajanih kriminalkah Henning Mankell, opisuje delo policijskega inšpektorja Kurta Wallanderja. Prvo zgodbo je napisal leta 1991, prevedene pa so tudi v slovenščino. Po knjigah je bilo posnetih več televizijskih serij. Snemali so tudi v Ystadu. Toda mesto z okoli 17.000 prebivalci je v resnici mnogo bolj mirno kot v napetih detektivskih zgodbah. Vseeno ga zaradi kriminalne slave vsako leto obišče na tisoče turistov, celo z daljne Japonske. V eni izmed restavracij na glavnem trgu Stortorget si lahko privoščijo hamburger, tako kot fikcijski inšpektor, ki je ljubitelj hitre prehrane. Z malo sreče pa se lahko celo slikajo z lokalnimi policisti v temno modrih uniformah, katerim je knjižna slava očitno v zabavo. Z zgodbami so se tako poistovetili, da so svojo menzo poimenovali Cafe Wallander. V knjigarnah so seveda naprodaj vse Mankellove knjige tudi v angleščini. Nekajkrat tedensko se lahko podaš na vodene oglede po sledeh junakovih zgodb. Po njegovih sledeh se lahko odpraviš tudi samostojno, saj so na turističnem uradu izdali priročno brošuro (Po Wallanderjevih stopinjah). Henning Mankell ima hišo na obrobju mesta, a živi v Mozambiku.