Burano je eden od otokov v Beneški laguni, od Benetk oddaljen le 7 kilometrov. Na tem majhnem otoku barvitih fasad je nekaj zapeljivega in romantičnega. Otok je majhen in hitro obvladljiv. Tako postane sprehod med hiškami pisanih fasad in kanali pravo pravljično doživetje. Celo obešanje perila med hišami je tukaj prav prikupno.
Do otoka Burana vozijo vodni taksiji (ital. vaporetti) iz Benetk, z otoka Murana ali s celinskega dela Italije (npr. s parkirišča Punta Sabbioni). Cena 24-urne vozovnice, ki omogoča več voženj, je 20 evrov (smiseln nakup, če načrtujete še obisk otoka Murana ali mesta Benetk). Že z morja sva zagledala nagnjen zvonik cerkve sv. Martina (ital. San Martino) in vedela, da bomo vsak čas prispeli na cilj.
Po izkrcanju sva sledila množici, ki je zavila po glavni poti in se izgubila med rdečimi fasadami hišk. Hitro nama je postalo jasno, da je otok majhen, hitro obvladljiv in zelo privlačen. Še veliko bolj kot na fotografijah in skriva toliko lepih detajlov; od poslikav na fasadah in trgovinic s prikupnimi spominki do hišnih številk iz keramičnih ploščic in mini dekoracije ob rožah na okenskih policah.
Za raziskovanje otoka ni potreben nikakršen zemljevid. Sicer obiskovalce vodi krožna pot ob kanalu in skozi mostove po otoku (Burano ima 3 ulice in 2 kanala), a se je včasih bolje malo »izgubiti« v kakšno skrito in ozko uličico.
Pisane hiške so čudovite. Legenda pravi, da so te raznobarvne zato, da so ribiči navsezgodaj zjutraj, ko so se vračali z ribolova, v gosti megli lažje našli svojo hišo.
Medtem ko je malo večji otok v Beneški laguni, otok Murano, znan po steklu, je Burano znan po čipkarstvu. V mestu se nahaja muzej čipk, v katerem lahko obiskovalci spoznajo zgodovino buranske čipke. Lahko pa obiščete katero od številnih odličnih restavracij, si na terasi kavarne privoščite kavo ali aperol, morda pa se odločite za ocvrte lignje in pomfrit in jih pojeste med sprehodom po otoku.