Santiago je moje rodno mesto, kljub dejstvu, da sem več let živel v tujini, natančneje v Evropi in ZDA. Zdaj, ko sem dokončno doma, sem užival v ponovnem spoznavanju svojega mesta. Seveda je koronakriza prinesla težke čase za turizem, vendar omogoča več časa za vnaprejšnje načrtovanje krajev, ki jih želim obiskati, in stvari, ki jih želim početi. Prav tako mi daje duševni mir, da lahko načrtujem naslednja potovanja, svoje naslednje korake in naslednje obiske lokalnih znamenitosti: koronakrize bo enkrat konec in takrat bomo spet lahko uživali.
Zaradi tega sem se spomnil, da bi se lahko lotil pisanja člankov o glavnih znamenitostih svojega mesta, da mi mogoče uspe tudi tebe prepričati, da prideš in me obiščeš. To je prvi izmed teh člankov, v katerem pišem, kako prispeti v Santiago in kako uporabljati javni prevoz po mestu.
Santiago je v primerjavi z glavnimi evropskimi mesti ogromen. Ima skoraj 8 milijonov prebivalcev, kar je enako kot širše območje Londona, hkrati pa je mesto veliko večje od Madrida in Berlina, ki imata vsak 3 milijone prebivalcev. To pomeni, da je Santiago običajno natrpano mesto, znamenitosti, ki se nahajajo zunaj mestnega jedra, pa so razpršene naokoli.
Skoraj vsako večje letališče v Evropi ima povezave s Santiagom. Najcenejši let do Santiaga, ki sem ga kadarkoli dobil, pa je bil iz Milana v Italiji. Ne vem, zakaj, a let iz Italije v Čile je ponavadi cenejši od leta iz Francije, Madrida ali drugih evropskih mest.
Let iz Milana ti tudi omogoča, da obiščeš to čudovito mesto, ki si ga lahko ogledaš hitro, kot je to bilo v mojem primeru, in sicer v 8 urah.
Če želiš priti v Santiago z letališča, se je najbolje peljati z avtobusom, saj so vse druge vrste prevoza – na primer taksiji in prevozna podjetja – precej dragi, taksisti pa s turisti tudi niso vedno odkriti o svojih tarifah. Dva avtobusna prevoznika vozita od letališča do mestnega jedra – Tur Bus uporablja zelene avtobuse, medtem ko Centropuerto uporablja modre. Najdeš jih pred glavnim terminalom, če ob izstopu iz terminala zaviješ desno.
Za 2 evra dobiš enosmerno vozovnico do mestnega jedra. Prvo postajališče, ki se nahaja 35 minut od letališča, je postajališče podzemne železnice Pajaritos, kjer se lahko povežeš z drugimi linijami podzemne železnice. Naslednje postajališče je Los Héroes, ki je od letališča oddaljeno eno uro in je najbližje postajališče mestnemu jedru, nahaja se namreč štiri ulice od La Monede, državne palače, in od obrobja mestnega jedra.
Iz istega razloga javni prevoz deluje dobro in podzemna železnica – naš metro – nudi povezavo do večine zanimivih točk. Podobno kot je na londonski podzemni železnici kartica Oyster, imamo v Santiagu kartico BIP, ki jo je treba kupiti na postaji podzemne železnice, stane pa 3 evre in nanjo lahko naložiš denar. Vsaka kartica ima drugačen motiv, krasijo jo namreč fotografije iz filmov, koncertov, posebnih praznikov in podobnih zadev. Upam, da ob svojem prihodu prejmeš kartico z zanimivim motivom. Jaz sem dobil kartico s fotografijo ene mojih najljubših skupin, Queenov, ki so jo izdali ob premieri filma. Res sem imel srečo.
Enosmerna vožnja stane 1 evro, če pa ti na kartici zmanjka denarja, ti sistem »podari« vožnjo, znesek zanjo pa ti odbije naslednjič, ko na kartico naložiš denar. Prav premeteno, kajne? Vsako vožnjo »plačaš« na majhnih avtomatih, ki jih najdeš na avtobusih in postajališčih podzemne železnice, kartica pa, kot pove že njeno ime, po uspešnem plačilu zapiska »bip« in že se lahko pelješ.
Plačilni sistem je mešanica sistemov, ki sem jih opazil v drugih državah: na avtobusih ena vožnja velja dve uri, tako da lahko skačeš z avtobusa na avtobus. Ob validiranju kartice, kar moraš seveda vedno storiti, lahko vidiš, kako se na senzorju izpiše »0 voženj«, saj ti v tem čas ni treba plačati dodatnih voženj. Na podzemni železnici validiranje velja le za eno vožnjo, a če si vožnjo že uporabil na avtobusu in nato prestopil na podzemni vlak, bo senzor s kartice pobral le nekaj centov za menjavo prevoznega sredstva. Naša podzemna železnica prav tako omogoča, da se lahko vrneš na prejšnjo postajo, ki si jo pomotoma zgrešil. Vse, kar moraš narediti, je, da prečkaš prehod do drugega perona in se breplačno vkrcaš na vlak do prejšnje postaje.
Hostelling International ima za nahrbtnikarje in popotnike v Santiagu nastanitev na čudoviti lokaciji, in sicer blizu glavnih znamenitosti, hkrati pa soseski, ki je ne oblegajo turisti, kar pomeni, da lahko spoznaš domačine in dobiš vpogled v njihovo vsakodnevno življenje.
Cene se gibljejo od 13 evrov navzgor na posteljo v skupni sobi in okrog 28 evrov za zasebno sobo z dvema posteljama. Več informacij lahko najdeš tukaj.
Upam, da mi te je uspelo prepričati in se odločiš obiskati Santiago de Chile. V naslednjem članku se bom posvetil petim čudovitim muzejem, ki jih lahko obiščeš v mestu.
Copyright (©) 2010 - 2024 Youth hostel | Politika zasebnosti | Piškotki | RPC
