Navdihujejo jo gore in morje. Še posebej na slednje ima lepe spomine iz otroštva z družino. Obisk Romunije se splača in na potovanjih ni čudnih stvari.
Prijazna, nasmejana oseba, vedno pripravljena pomagati. Pozitivka, ki stremi k realnim ciljem in njihovi realizaciji.
Spomini na potovanja v mojem otroštvu so vezani na preživljanje dopustov ob morju, predvsem Jadranskem. S starši in sestro. Že tedaj sem oboževala modrino morja, plavanje, sprehode ob obalah. Vsako dopustovanje je pustilo svoj pečat, nimam pa izbranega najljubšega.
Obožujem gore, hribe. Obožujem razglede na vse strani neba. Obožujem mir, tišino, ki te objame. Vedno je prisotno strahospoštovanje do vseh vrhov in zaradi tega obožujem občutek radosti, ki me prevzame tako na vrhu kot ob varnem sestopu.
Na severu, v hribovitem delu te države prevladuje gozdnata pokrajina, ljudje so umaknjeni od mestnega vrveža in posledično se borijo z revščino. Bolj ko greš proti jugu, bolj je dežela razvita, čistejša in seveda naseljena. Naš potep po državi je bil zastavljen tako, da smo bili malo turisti, malo pohodniki. Na določenih turističnih točkah je bilo malo več gneče, a nikakor ne pretirane. Država še skriva svoj turistični potencial, saj se poleg letovanj ob Črnem morju vsekakor splača oditi še v njeno notranjost.
Za Popotniško združenje Slovenije sem izvedela od kolegice, a je moj delež v primerjavi z ostalimi pri tem združenju manjši, saj pošljem kak svoj prispevek v upanju, da bo Anji in ostalim všeč, da ga bodo objavili. Večinoma sem v stiku z Anjo po e-pošti in menim, da sva našli »skupen jezik«, če se lahko tako izrazim.
Nepoznan teritorij je zame Dolenjska, in če mi bo dano, bom letos vsaj par dni preživela na tistih koncih.
Potovanja ali potepi doma ali v tujini – čim več pohodništva oziroma hoje, seveda po označenih poteh, varovanje okolice (nič smetenja ali uničevanja narave) …
Na to vprašanje bolj težko odgovorim, ker vse stvari vzamem takšne, kot so; v tujini se prilagodiš lokalnim navadam in načinu življenja, saj si le »prišlek«. Ne spomnim se kakšne takšne stvari …
Moja doživetja – moji spomini.
K sreči imamo v Sloveniji gore in morje, tako da je v tem času glede na situacijo v svetu lažje. Upam, da boš uživala na Dolenjskem. Morda pa celo kdaj napišeš knjigo. Pa srečno!