Tri stvari, ki jih moraš doživeti v Belizeju

Tri stvari, ki jih moraš doživeti v Belizeju

1. Potapljanje ob drugem največjem koralnem grebenu na svetu

Vsi verjetno poznamo Veliki koralni greben v Avstraliji, ki je največji koralni greben na svetu. Redkokdo pa pozna drugi največji koralni greben. Ta se razteza vzporedno z obalo Belizeja in ponuja čudovite možnosti za potapljanje. Med najinim potovanjem sva se odločila za enodnevni izlet s potapljanjem z masko. Začetek in konec izleta je bil na otočku Caye Caulker – gre za prijeten, sproščen otok s peščenimi ulicami in palmami. Ampak potapljanje in doživetje na morju je bilo tisto, po čemer si bova Belize res zapomnila. Toliko morskih živali, kot sva jih videla tam, nisva videla še nikjer drugod. Živali niso plašne, ker je v okolici otočka Caye Caulker veliko zaščiteno območje in je (ribo)lov že dolga leta prepovedan. Videla sva morsko kravo, kako je delala prevale na morskem dnu, videla sva morske pse sesače (angl. nurse shark), ki so se zaletavali v nas in radovedno raziskovali, če smo jim prinesli kaj za jesti. Ti morski psi ne jedo ljudi, so pa navajeni, da jim obiskovalci prinesejo kaj za pod zob, zato se vedno divje zaženejo proti ladji ali plavalcem. Nič nevarnega, brez skrbi. Videla sva tudi morskega konjička, pa morske biče, da ne govorim o stotinah pisanih rib, želv in prečudovitih koral. Čeprav so ti izleti v Belizeju precej dragi (okoli sto ameriških dolarjev na osebo), je bilo za naju tole več kot vredno.

Kdor se odpravlja na izlet, priporočam, da izbere eko agencijo, ki ne hrani rib. S hranjenjem namreč spremenimo njihovo naravno obnašanje, saj se preveč razvadijo in si posledično same ne znajo več najti svoje hrane. Poleg tega je pametno uporabiti močno sončno zaščito. Sončne kreme naj bodo take, ki so koralam prijazne, še boljše pa je, če se potapljate kar v majici. Globetrotterjeva majica je recimo idealna za to.

2. Opice vriskači (angl. howler monkeys)

Velik del Belizeja je prekrit z džunglo, kjer se skrivajo najrazličnejše živali. Med drugim tam najdemo tudi jaguarja, a tega je res težko videti. Nekoliko lažje pa je videti, predvsem pa slišati opice vriskače. Črni vriskači so endemična vrsta na polotoku Jukatanu (del katerega je tudi Belize). Te opice živijo v krošnjah dreves in nikoli ne pridejo na tla, so pa izredno glasne. Njihovo kričanje lahko doseže tudi 90 decibelov. Verjemite mi, ko vam povem, da je to res glasno. Ker živijo v krošnjah dreves, jih ponavadi najprej slišimo, šele nato, če imamo srečo, pa jih lahko tudi vidimo.

V Belizeju je tudi »zavetišče« za te opice, ki se imenuje Community Baboon Sanctuary. Gre za lokalno iniciativo, ko so se prebivalci vasi Bermuda Landing odločili, da bodo del gozda pustili nedotaknjen, da lahko tam opice živijo v miru. Opice torej niso v ogradi in ni garantirano, da jih vidiš, ampak lokalni vodiči jih dobro poznajo in možnosti, da jih bodo našli ali pa vsaj priklicali, so velike. Najin vodič jih je prav zabavno klical: »Come, baby, come!« in potem oponašal njihovo kričanje. Tako smo hodili po gozdu oz. džungli. Sproti nama je povedal še marsikaj o Belizeju in tamkajšnji naravi, vmes pa klical opice. Po približno pol ure so se opice odzvale. Najprej smo slišali eno opico, ki se je začela dreti, počasi pa so se ji pridružile še druge. Sledili smo zvoku in jih nato tudi ugledali. Vodič je s tal utrgal vejo neke praproti in jim jo ponudil. Ena se je opogumila in prišla bliže. Z repom se je držala za vejo in visela z nje, z rokama pa je hitro trgala liste in si jih basala v usta. Medtem pa so ostale opice nadaljevale s svojim »koncertom«. Bil je poseben trenutek, ki ga privoščim vsakemu obiskovalcu Belizeja.

3. Majevske izkopanine

Maje pogosto povezujemo le z Mehiko, včasih še z Gvatemalo. Malo ljudi pa ve, da so bili Maji tudi na področju današnjega Belizeja. In ravno v Belizeju lahko vidimo nekatere izredno zanimive majevske piramide, templje in celo mesta. Zelo poznano je majevsko mesto Caracol, nama pa se zdi, da je Lamanai še bolj poseben. Morda je malo manjši od Caracola, a je vseeno impresiven.

Najboljši del obiska Lamanaia je približno enourna vožnja po reki. Lamanai namreč stoji prav sredi belizejske džungle. Blizu ni nikakršne avtoceste niti letališča. Do tja je treba pač po reki. Ko se eno uro voziš in opazuješ krokodile v vodi in nenavadne ptiče nad vodo, se res zaveš, kako zelo odmaknjen je Lamanai. In ko se potem skorajda sam sprehajaš med starodavnimi templji, veš, da je bilo vredno.

Lamanai je načeloma poznan po t. i. templju maske (angl. Mask Temple), templju z upodobitvami človeških obrazov. Kar je nenavadno, je to, da tam niso upodobljeni Maji, pač pa predstavniki ljudstva Olmekov, ki so sicer živeli v osrednji Mehiki. Zakaj so jih Maji upodobili na svojem templju v Belizeju, do danes še ni znano.

Najboljši del obiska templjev in piramid Lamanaia je gotovo kombinacija izkopanin in džungle. Nič ni tako sterilno kot na primer okoli bolj poznane piramide Chitzen Itze v Mehiki. Ne, tu so nekatere piramide še preraščene z džunglo in tudi od ene piramide do druge greš skozi džunglo, za piko na i pa te ves čas spremljajo tudi vriskači, ki poskrbijo za zvočno spremljavo tvojega obiska. Tako imaš res občutek, kot da si Indiana Jones, ki na novo odkriva starodavne zaklade.

Belize ponuja še marsikatero znamenitost, recimo številne jame ter svetovno znana Velika modra luknja. Ampak že če boste obiskali zgoraj omenjene top tri stvari v Belizeju, boste doživeli bistvo te države. Srečno pot in varen korak.