Potovati ali ne potovati? Retorično vprašanje, katerega odgovor je jasen. Vendar preden se dejansko odpravimo na pot, se velikokrat pojavijo dileme, ki na prvi pogled mogoče niso tako velike, a se lahko na poti izkažejo za pravo nadlogo. Tako v nadaljevanju sledi nekaj pogostih vprašanj, na katera je dobro najti odgovore, preden se v tuji, tisoče kilometrov oddaljeni državi zaveste, da ste storili napako.
Z odločitvijo o destinaciji potovanja, se pogosto odločimo tudi s kom se bomo odpravili dogodivščinam naproti. Vendar ni vedno lahko. Velike skupine ljudi pomenijo veliko mnenj, želja in prioritet, ki jih je težko uskladiti. Ljudje smo različni, velikokrat to samo popestri potovanja, neredko pa tudi oteži. »Jaz ne grem v to restavracijo, ker nimajo pice«, »to mesto je brezvezno, gremo drugam«, »kakšen hostel, tukaj pa res ne bom spala« in podobne izjave so lahko trn v peti ostalim sopotnikom. Dovolj je, da se najde samo ena oseba, ki meša štrene. Ampak na koncu v spominu ostanejo le lepši trenutki, slabi pridejo na dan le, ko se odločamo za naslednje skupno potovanje, kjer ta oseba zagotovo ne bo več dobrodošla. Druga stvar je potovanje v paru. Iz lastnih izkušenj lahko povem, da je tovrstno preživljanje skupnega časa odlična izkušnja, kjer se pokaže, ali je par kos življenjskim preizkušnjam ali je bolje, da pot nadaljujeta vsak zase. Veliko ljudi se odloča, da gredo v tujino sami. Tudi tovrstne odločitve imajo negativne in pozitivne posledice. Zagotovo ga ni popotnika, ki se ne bi soočal z osamljenostjo in domotožjem. A zagotovo se mu ni potrebno prilagajati, sam je vladar svojega časa in prostora, kar je velika prednost. Če za tovrstna potovanja niste, a primernega sopotnika nimate, preverite na raznih forumih, kjer veliko ljudi išče prijatelje za na pot. Skratka, pretehtajte prednosti in slabosti, lahko celo naredite seznam ali se s potencialnimi sopotniki pogovorite o željah in namenih. Tako bo odločitev padla veliko lažje.
Mogoče se zdi smešno, a zna biti velik problem, če se znajdete s kovčkom sredi puščave ali vas na kakšnem otoku odložijo v času plime, ko je morje preplavilo edino pot in ne preostane druga, kot da ga daste na glavo in skušate oponašati spretne Afričanke s tovorom na glavi. Če ste v dilemi, kam spakirati svoje stvari za na pot, se vprašajte: Se bom večinoma zadrževal v mestih? Se bom udeležil organizirane ture? Bom večinoma uporabljal taksije, vlake in avtobuse? Bom obiskal bolj razvite dele sveta? Če ste na ta vprašanja odgovorili z da, potem je za vas kovček. Če pa greste kampirat, v puščavo, na sneg, na pohod v gore ali kamorkoli v divjino priporočam nahrbtnik. Prav tako se slednji veliko boljše obnese kot kovček, če potujete po Aziji v času monsuna.
Katero valuto vzeti? Rabim potovalne čeke ali je boljša bančna oz. kreditna kartica? Nekatere nasvete smo podali že v prejšnji številki Globetrotterja, tukaj opozarjam zgolj na to, da če greste v državo, ki je turistično manj oblegana, preverite, katero valuto morate imeti s seboj, da jo boste sploh lahko menjali v njihov denar. Burma recimo sprejema zgolj dolarje in še to izdane v določenem letu in posebej oštevilčene. Če se odpravljate na manjši otok, priporočam, da preverite ali je kje kakšen bankomat, da vam slučajno ne zmanjka denarja in ostanete ujeti. V primeru kraje kjerkoli na svetu se nahajate pa je vedno, čeprav nekoliko draga rešitev, Western Union.
'Backpackerji' so večinoma za avanturistične ture, ki seveda niso vnaprej organizirane. Saj, vsaj zame, ga ni hujšega, ko te turistični vodič v največji vročini preganja po sicer zanimivih zgodovinskih naselbinah, a te zaradi pripekanja sonca zanima samo, kdaj se boš lahko usedel in v senci v miru spil pijačo. Zato je lastna organizacija potovanja odlična in ima še veliko drugih čarov, a včasih res ne gre brez vodičev. Pametno si je pogledati, ali na kraje, kamor želite sploh zaide javni avtobus. Poleg tega po kakšni džungli med kačami in ostalimi strupenimi živalmi ni primerno laziti sam (razen, če ste dovolj pogumni in izurjeni za preživetje v divjini). Tudi kakšen treking je lahko veliko ugodnejši v večji skupini, kot če si ga organizirate sami.