Sumatra - ali je vredna raziskovanja? – 5. del

Včasih je bil tu velik in lep koralni greben, vendar je bil močno poškodovan. Decembra 2004 je pustošil cunami in nato še začetek leta 2005 močan potres. Kljub temu pa se je slabih 10 let kasneje greben že lepo obnovil.

Koralni greben je bil ob plaži na manjšem neposeljenem otočku tik ob našem. Le nekaj deset metrov morja nas je ločevalo od naših prenočišč. Tja nas je pripeljal domačin na čolnu, takoj smo se tudi dogovorile za uro, kdaj se bomo vračale. Ostali del poti smo nato prehodile same. Na plaži smo bile samo mi tri punce. Kakšen mir in tišina.

Domačini so nam povedali točno, do kam iti, da nas morje ne odnese na odprto zaradi tokov. Res je bilo super, mirno morje in ogromno pisanih rib, uspelo mi je videti tudi moreno in nekaj podobnega pisanemu jastogu. Še danes pa ne vem, kaj je bil, ker mi ga ni uspelo fotografirati. Bil je super umirjen dan na plaži in spet sem bila polna moči.

Zadnji večer smo sedeli na terasi, počivali in si izmenjavali zgodbe. Kar naenkrat je mimo nas prišel eden izmed delavcev. Družbo mu je delala približno 1,5 metra dolga črna kača, obešena na palici. Takoj so sledila vprašanja:
Ali je mrtva?
Je strupena?
Jo je našel med našimi kočami?

Kačo je res našel med našimi kočami in ja, bila je strupena, zato jo je ubil in jo odnesel v morje, kjer so jo pojedle ribe. Takrat sem se zavedla, da tudi na kopnem mrgoli nevarnost, ne samo v vodi. Še vedno sem v eksotični državi, kjer so strupene živali vse okoli in vedno je treba paziti.

Počasi je bilo treba naprej ali bolje rečeno, nazaj, saj si še vedno nisva ogledali Bande Aceh.

Pustošenje cunamija leta 2004 – Banda Aceh

Potovanje je počasi prihajalo h koncu in ostal nama je samo še en postanek, to je mesto Banda Aceh. Glavno mesto pokrajine Aceh, edine pokrajine, kjer še izvajajo zakone šeriatskega prava. To je zbirka predpisov verskega prava v islamski skupnosti.

Midve sva turistki, to pa ne pomeni, da sva hodili okoli razgaljeni, niti nisva bili zakriti, kot so nekatere muslimanke. Spoštovali sva kulturo in zakrile dele telesa, kot so ramena in kolena, ter nosili bolj ohlapna oblačila.

Šli sva na ogled razstave v center cunamija, kjer je prikazano mesto pred in po cunamiju. Zelo lepo urejen center in kljub temu, da sva že vedeli veliko o tej naravni katastrofi, pa so naju še vedno presenetili določeni podatki.

Na območju Indonezije je umrlo ali bilo pogrešanih okoli 170.000 ljudi. Med cunamijem je bilo mesto popolnoma uničeno, edina stavba, ki je ostala nepoškodovana po tem, ko je voda odtekla, je bila mošeja. Na začetku cunamija so v mošejo lahko vstopili vsi, ne glede na vero in oblačila. V mestu so tako preživeli le ljudje, ki so splezali na najvišje predele mošeje.

Po katastrofi so na pomoč priskočile mednarodne organizacije iz celega sveta in pomagale mesto postaviti nazaj na noge. Tukaj pa ljudi žal ne razumem. Mesto je bilo postavljeno nazaj, vendar prebivalci ne skrbijo, da bi ohranili podarjene stvari v lepem stanju, in zato počasi propadajo.

Najino raziskovanje se tukaj konča, pot domov pa še ne. Doživeli sva še neverjetno stresno čakanje letalskih letov in na koncu sva v zadnjih sekundah ujeli let domov. Bil je srečen konec in to je pomembno.

Sumatra – za koga je primerna?

Ste popotniki po duši, si želite neokrnjene narave, malo turizma in veliko avanturizma? Potem definitivno JA. Kolikor je dostopnih informacij, je to še vedno destinacija, ki ni zelo turistična. Ima ogromno za pokazati, spoznaš pristne ljudi in vidiš ogromno živali.

Ste bolj vajeni turističnih destinacij ali nimate veliko izkušenj kot samostojni popotnik? Potem definitivno NE. To je zelo avanturistična destinacija in če želiš kamor koli priti, to od tebe zahteva ogromna organizacije in iznajdljivosti. Potem je tukaj ovira še jezik, ker zelo slabo govorijo angleško. Za tiste bolj turistično naravnane pa bi bile šok tudi smeti.

Sama pa se bom nekoč še vrnila na Sumatro, kdaj ne vem, je pa še kar nekaj otoka ostalo neraziskanega in bi ga rada videla. Vse do danes je to ostalo moje najbolj nepredvideno potovanje, kjer je bilo pokazati veliko iznajdljivosti. Mogoče pa me še kakšna destinacija tako preseneti in ukrade del srca.