Azori, evropska oaza – 1. del

O Azorih tudi sami nismo vedeli prav veliko, razen tega, kje ležijo ter da smo že slišali o azorskem ciklonu. Zato je bilo za organizacijo potovanja potrebnega nekoliko več časa. Pri izbiri letalskih kart ni ravno velike izbire, zato smo tudi mi, kot večina, potovali iz Benetk preko Lizbone na Azore. Nato pa smo si organizirali še notranje lete. Vse skupaj smo leteli kar sedemkrat. Med otoki obstajata dve opciji potovanj in sicer notranji leti, katerih cena znaša nekje med 70 in 100 € ter trajekti, ki so sicer cenejši, le traja bistveno več časa.  Izven poletne sezone večina trajektov niti ne vozi, saj je morje pogosto preveč razburkano. Za prenočišče priporočam odlične hostle, ki se nahajajo na različnih otokih Azorov. Terceira – Angra Do Heroìsmo Hostel, Santa Maria – Vila do Porto, Sao Miguel – Ponta Delgada in Lagoa, Sao Jorge – Calheta, Ilha do Pico – São Roque do Pico. 

 

Za potovanje po otokih je najbolj priporočljivo potovati z avtom, saj so javni prevozi nezanesljivi. Poleg tega z javnimi prevozi ni možno priti do mnogih naravnih zanimivosti. Zato smo avte najemali že na letališčih in tako bili povsem svobodni na potovanju. Potovanje s starši in dvema majhnima otrokoma je bilo po na videz precej razpršenih otokih na koncu koncev zelo enostavno. 

 

Vseh devet Azorskih otokov (Terceira, Sao Jorge, Ilha do Pico, Ilha do Faial, Sao Miguel, Corvo, Flores, Graciosa in Santa Maria) je vulkanskega nastanka, kar je moč opaziti že iz letala. Temna kamnina in vulkanski kraterji vse povprek že na daleč kažejo na svoj nastanek. Skupno vsem otokom je tudi to, da dolgo časa niso bili naseljeni. Še danes se ne ve natanko, kdo jih je odkril prvi. Nekateri trdijo, da so jih prvi odkrili portugalski mornarji dobrih sto let pred Kolumbom, drugi pa, da jih je zanesljivo odkril tudi kralj Alfonz V. Ta je naselil prebivalce iz celinskih provinc na otočje. Dogajalo naj bi se okoli leta 1440, kar je bilo še vedno pred Kolumbovim potovanjem mimo otočja. Otočje je bilo pomembna postojanka za pomorščake, ki so pluli med obema celinama. V zgodovini so se za Azore večkrat borili Španci, vendar so na koncu še vedno ostali Portugalski in danes predstavljajo avtonomno pokrajino Portugalske. Leta 1976 so jim razglasili delno neodvisnost. Danes otočje postaja vedno bolj privlačna turistična destinacija, ki pa še ni razvila pravega masovnega turizma. Domačini sami celo trdijo, da si ga ne želijo. Želijo namreč ohraniti pristno pokrajino, kar jim uspeva na osmih otokih, na glavnem otoku Sao Miguel pa so jim vajeti že ušle iz rok. Razvoj turizma tam se že počasi približuje masovnemu turizmu. 

 

Večina nas je že slišala za Azorski ciklon, če ne drugega, smo to zasledili v šolskih klopeh. Majhni odmaknjeni otočki so še kako pomembni za vreme v Evropi, predvsem v njenem zahodnem delu. Anticiklon, ki nastane nad Azori se v nekaj dneh pojavi tudi nad Evropo in znanstveniki pravijo, da ni bolj natančne vremenske napovedi od te. Torej lahko povzamemo, da nam to majhno otočje določi, kakšno vreme bomo imeli. 

 

Vreme na Azorih je najbolj stabilno poleti, ko se temperature dvignejo na okoli 25 stopinj Celzija. Vlaga pa doseže tudi 90%. Visoka vlaga je neizbežna tudi v preostalih letnih časih, le temperature so takrat nekoliko nižje. Pozimi dosežejo do 20 stopinj Celzija. Skratka, ves čas je občutek, da so vsa oblačila nekoliko vlažna. Padavine pa so precej pogoste. Pogosti so dnevi, ko se ves dan pojavljajo kratkotrajni nalivi, vmes posije sonce, pritisne močna megla in že spet se ponovi celotna zgodba. Vmes se pojavljajo bujne mavrice in moč jih je opaziti celo več naenkrat. Pozimi je padavin nekoliko več kot poleti. Zaradi takšnega podnebja pa rastline bujno uspevajo. Mnoge rastline, ki jih pri nas gojimo kot sobne rastline, tam prosto uspevajo in ponekod predstavljajo celo plevel. Pogosto je videti, da režejo grme hortenzij, ki s svojo gosto in bujno rastjo ovirajo vidljivost na cestah. Domačini se radi pošalijo, da jim zraste, karkoli dajo v zemljo. 

 

 

Atlantik ima za domačine velik pomen. Za mnoge je glavni vir zaslužka, saj je ribolov tam izredno razvit. Kar pa se tiče plaž, pa te ravno ne slovijo kot rajske plaže in tudi jih ni v izobilju. Kjer ni posebej urejeno kopališče, kopanje skoraj ni mogoče. Imajo nekaj urejenih peščenih plaž ter kot sami rečejo naravnih kopališč, zalivov, ki so obdani s skalami, da te varujejo pred visokimi valovi. Ko ocean pokaže svoje zobe, valovi presežejo mnoge ograje, škarpe, zaščite in dosežejo tudi ceste. Tako so nam nekajkrat poškropili avto.