Zgled medkulturne strpnosti na stičišču Azije, Afrike in Evrope – 3. del

Kdo je ubil Mrtvo morje?

Čeprav odgovora na retorično vprašanje ne boste dobili, pa se boste vsaj na Mrtvem morju lahko še nekako počutili kot naključni obiskovalci in uživali v najgloblji depresiji na svetu, ki si jo delita Jordanija in Izrael, saj se gladina Mrtvega morja trenutno nahaja na 431 m pod morsko gladino in je tako najnižja točka na svetu. Gladina pa se z leti niža tako po naravni poti, kot tudi umetno, saj ga zaradi visoke koncentracije magnezija, bromida in kalija izkoriščajo podjetja iz obeh držav in prav zato sem simbolično dodal en meter več, kot sem zapisal v uvodnem delu. Izhlapevanje in izkoriščanje Mrtvega morja botrujeta tudi k izjemno visoki koncentraciji soli, preko 34 %, kar je tudi razlog za ime, saj je življenje ob takšni koncentraciji soli enostavno nemogoče. Ljudje smo tako edina živa bitja, ki se namakamo v Mrtvem morju in v katerem zagotovo ne bomo utonili, saj je gostota vode kar 1,24 kg/l. Prav zato so zelo popularne fotografije, kako prebiramo časopis med tem, ko lebdimo na morski gladini. A kljub temu, da ne moremo utoniti, mrtvo morje ni brez nevarnosti. Koncentracija soli je tako visoka, da si lahko z malo neprevidnosti poškodujemo oči, v kolikor pa imamo kakšno svežo prasko ali rano, bomo zaznali pekoč občutek.

A poleg mrtvega morja samega, so tudi ob obali zanimive zgodovinske in naravne znamenitosti. Med naravnimi najdemo nekaj toplih vrelcev, slapov in kanjonov, med katerimi je najpopularnejši Wadi Mujib, v katerega najlažje vstopimo prav z obale mrtvega morja, vstopna točka s parkiriščem pa je oddaljena zgolj kakšno uro vožnje od Ammana.

Dodatno uro vožnje proti Aqabi se nahaja muzej z zvenečim imenom »Museum at the Lowest Place on Earth«, v sklopu kompleksa pa je tudi jama Lot iz zgodnje bronaste dobe, nekdanja bizantinska cerkev, rezervoar za vodo in nekaj mozaikov.

Po tem postanku ostane le še dve uri dolga pot do obale Rdečega morja, na kateri je nekaj manjših, tudi beduinskih, naselij.

Rdeče morje se ne imenuje tako zaradi krvi, ki je pritekla od ubitega Mrtvega morja

Rdeče morje je jordansko okno v svet in tam se nahaja tudi sedmo največje mesto v Jordaniji in edino ob rdečem morju – Aqaba.

Aqaba je seveda pomembno pristanišče, hkrati pa ima tudi status posebnega ekonomskega območja. Aqaba pa je tudi pomembno letovišče, saj se temperatura Rdečega morja tudi pozimi giblje okrog 20 stopinj Celzija. Aqaba je zelo priljubljena tudi med potapljači, saj je morsko dno bogato s koralami ter ribami in drugimi morskimi prebivalci, posebna poslastica pa so razbitine različnih ladij in celo letala.

Bogato morsko dno pa ni namenjeno zgolj potapljačem, saj ja v Aqabi veliko število ladij s steklenim dnom, skozi katerega lahko opazujete vse, kar bi videli med potopom.

Aqaba pa ni le obmorsko mesto s številnimi plažami in promenado ob morju, ampak tudi dobro izhodišče za dve znamenitosti, ki ju v Jordaniji zagotovo ne želite izpustiti.

Wadi Rum nima nobene veze z istoimensko žgano pijačo

Wadi Rum oziroma Dolina lune, ki je na seznamu Svetovne dediščine pri UNESCU, je upodobljena kot Mars v več hollywoodskih filmih. Je arabska pravljica, ki čaka, da jo odkrijemo. V dolini živijo po večini Beduini, nomadi, katerih glavni vir dohodka v zadnjem času predstavlja turizem. Wadi Rum, ki so ga nekoč naselili Nabatejci, ponuja najboljši pobeg iz civilizacije, ki jo poznamo. Seveda se je najbolje v naprej dogovoriti za organiziran ogled doline, a tudi sicer boste brez težav našli kakšnega Beduina, ki Vam bo ponudil poldnevni ali celodnevni izlet po puščavi, po želji pa tudi večerjo in prenočitev v šotorih pod zvezdami. Poleg številnih naravnih biserov doline Wadi Rum, boste spoznali tudi prizorišče snemanja filma Lawrence Arabski, enkrat tedensko pa se lahko popeljete tudi z edinim vlakom v Jordaniji in sicer muzejskim vlakom iz začetka prejšnjega stoletja.

Petra – poslastica za konec

Druga in v tem potopisu zadnja zanimivost, ki jo lahko obiščete tako iz Ammana, kot tudi iz Aqabe pa je zgodovinsko mesto Petra.

Petra se upravičeno nahaja na seznamu sedmih čudes sveta, saj gre za izjemen arhitekturni dosežek, ki se ga tudi s sodobno tehnologijo v današnjem času ne bi upal lotiti. Zelo na kratko – Petra je starodavno mesto in je eno izmed jordanskih nacionalnih zakladov in daleč najbolj znana in obiskana turistična atrakcija. Petra je zapuščina Nabatejcev, marljivega arabskega ljudstva, ki se je naselilo v južni Jordaniji pred več kot 2000 leti. Petra, ki je bila takrat občudovana zaradi svoje prefinjene kulture, masivne arhitekture in iznajdljivega kompleksa jezov in vodnih kanalov, je Unescova svetovna dediščina. Petra, v kateri so živeli Nabatejci, Edomci in Rimljani, je združila znanje in spretnosti teh civilizacij. V Petri so počivale prikolice, polne kadila, svile, začimb in drugega eksotičnega blaga. Petra si sicer zasluži celoten potopis, ampak o Petri je toliko zapisanega, da boste zagotovo našli na desetine strani, zato se bom raje posvetil temu, kako Petro obiskati.

Petra ima odlično označen glavni vhod v bližini katerega je tudi ogromno parkirišče, nedaleč stran pa tud manjši muzej, katerega obisk svetujem pred ogledom mesta.

Poleg glavnega vhoda pa je možno Petro obiskati tudi z druge strani, pri čemer je nujno opozoriti, da morate za vstop »pri zadnjih vratih« aktivirati vstopnico pri glavnem vhodu, tam parkirati avto (saj bomo tam zaključili z ogledom) in se s taksijem odpeljati do »alternativnega vhoda«.

Ob teh besedah ste verjetno že uganili, da sem se tudi sam lotil Petre na ta najzahtevnejši način, ki pa je tudi najbolj atraktiven, saj je zakladnica skoraj zadnja točka, ki jo spoznaš po približno peturnem prebijanju med skalami skozi zgodovino Petre. Za višnjo na smetani pa sem si še ogledal »Malo Petro« ali Triclinium, ki se nahaja nekaj minut vožnje od alternativnega vhoda. Čeprav je tudi Triclinium na seznamu svetovne dediščine pri UNESCU, je ogled brezplačen.

Za tiste, ki ste nekoliko bolj skopo odmerili čas za obisk Petre žal ni druge možnosti, kot glavna pot »Al-siq« do zakladnice.

Ta pot se začne pri centru za obiskovalce Petre, pelje mimo Siqa do zakladnice. Medtem ko večina turistov misli, da se pot konča pri glavni znamenitosti starodavnega mesta, zakladnici The Treasury, se le-ta nadaljuje skozi Siq, mimo kraljevih grobnic, po ulici med stebri in se konča pri Qasr Al-Bint (Dekliška palača).

Zagotovo bi lahko tudi na tej točki zaključil trilogijo po Jordaniji, a kot se dan zaključi z nočjo, naj se tudi ta potopis zaključi s spektaklom – nočnim obiskom Petre.

Obiskati Petro podnevi je osupljivo, doživeti ob soju 1800 sveč, pa je nekaj, kar se z besedami težko opiše. Ob ponedeljkih, sredah in četrtkih Vam v Petri ponujajo prav to razvajanje. Sprehodite se skozi Siq do zakladnice (Al-Khazneh) po poti, osvetljeni s svečami in uživate v glasbi beduinov v zakladnici.

S tem zadnjim namigom se poslavljam naslednjega potopisa in želim obilo nepozabnih vtisov ob obisku Hašemitske kraljevine Jordanije.