Med potepanjem po Balkanu sem se odločil še za obisk Makedonije. Že na meji z Bolgarijo sem se počutil domače, saj je zgovornega carinika zelo zanimalo, kako živimo v Sloveniji. Zaželel mi je srečno vožnjo in po dobri uri sem se že znašel na avtocesti, ki povezuje Skopje z okoliškimi mesti. Makedonska prestolnica se je zelo spremenila, odkar sem jo obiskal pred leti. Zdelo se mi je, da je na cestah precej večja gneča. A kljub temu sem hitro našel HI hostel, Ferijalen dom. Stoji v mirni ulici nedaleč stran od železniške in avtobusne postaje.
Hostel s tradicijo
Mladinski hotel deluje že od davnega leta 1959. Na voljo imajo 55 postelj v dvoposteljnih sobah, nekaj sob pa je tudi večjih, primernih za manjšo skupino ali družino. Vse sobe so za hostle razkošno opremljene, saj imajo svojo kopalnico, klimatsko napravo in kabelsko televizijo. Prenočišče stane od 900 denarjev oz. približno 15 eur naprej. V ceni je vključen tudi obilen zajtrk v prijetni restavraciji Domino, ki se nahaja v spodnjih delih hiše. Restavracijo tako kot hostel zaznamujejo številne slike in stari predmeti. Med njimi sem naletel tudi na star radio z imenom Portorož, ki je bil seveda narejen v Sloveniji. Hostel je odprt 24 ur, na voljo je brezplačna wi-fi povezava, pri recepciji pa tudi računalnik. Gostom je na voljo parkirišče, kar pride zelo prav. Parkirišča v bližini mestnega središča so namreč plačljiva, parkirnino pa je potrebno plačati s telefonom .
V prostorni zgradbi ima sedež tudi Makedonska zveza mladinskih domov. Njen predstavnik Robert Alagjozovski, ki je med drugim tudi prevajalec, urednik, pisatelj, kritik in še marsikaj, je bil prijeten sogovornik. Povedal je, da se zadnja leta srečujejo s precej hudo, tudi nelojalno konkurenco. V mestu nekateri oddajo sobe po nizkih cenah in se samoimenujejo za hostle, razmere v njih pa so zelo slabe. Nekateri celo delajo v povezavi s taksisti. Ti gosta, ki išče Ferijalen dom odpeljejo drugam, seveda za določeno provizijo… Zato je najbolje, da se do hostla odpravite kar peš, saj sta železniška in avtobusna postaja oddaljeni le nekaj sto metrov. Če pa že vzamete taksi pa bodite pozorni, da vas pripelje na pravi naslov!
Hostel se ponaša z dobro lokacijo, saj do mestnega središča ni daleč, še bližje pa je nakupovalni center. Priročno je odprt vsak dan do 22. ure, v njem pa je tudi menjalnica. Do mestnega središča je le kratek sprehod ob reki Vardar. V zadnjih letih so tu zgradili presenetljivo razkošne zgradbe in postavili na desetine velikih kipov, ki poudarjajo bogato zgodovino Makedoncev. Pogled na vse skupaj je res veličasten, toda postavlja se vprašanje, kako si ob recesiji in veliki stopnji brezposelnosti, to lahko privoščijo!? Vsekakor se mnogi domačini ne strinjajo z razsipno gradnjo, toda mestna oblast se na to ne ozira. Ta del mesta zaznamuje tudi veliko območje namenjeno pešcem ob katerem se vrstijo številne trgovine. Cene v njih so podobne kot pri nas, v restavracijah pa je nekoliko cenejše. Na drugem bregu Vardarja se začenja stari del mesta, v katerem lahko občutiš pravi orientalski utrip. V ozkih ulicah nad katerimi se dvigujejo sloki minareti mošej je vedno prijetno. Če vas ne pritegnejo majhne trgovinice in zlatarne se lahko posvetite vsaj številnim slaščičarnam. Odličnim baklavam se preprosto ni mogoče upreti! Posebno doživetje ponuja tudi bližnja tržnica, kjer je v toplejših mesecih naprodaj okusno sadje po res ugodnih cenah. V Skopju velja obiskati še eno tržnico – Šutka (Šuto Orizari). Vsak dan oživi na ulicah velikega romskega naselja in privablja ugodnih nakupov željne obiskovalce od blizu in daleč. Do romskega naselja z glavne avtobusne postaje redno vozijo avtobusi številka 20.
Proti Ohridu
Makedonska zveza mladinskih domov skrbi še za nekaj
hostlov, a so odprti le v poletnih mesecih. Še posebno prijeten je hostel Izvidnički centar ob
jezeru Ohrid, saj ponuja veliko možnosti za druženje in gibanje v naravi. Obenem pa je blizu privlačen stari del mesta Ohrid. Do Ohrida sem se odpravil po malo daljši poti, preko gora in mimo smučarskega središča Mavrovo. Cesto mi je svetoval Robert in imel je prav, saj je to eden najlepših delov Makedonije. Za začetek sem se ustavil v Tetovu, kjer lahko občutiš utrip pravega albanskega mesta. Vredna ogleda je vsaj Šarena džamija (Pisana mošeja), ki se ponaša z neobičajnimi poslikavami. Ko se kmalu za Tetovim konča avtocesta, se cesta počasi vzpenja proti goram. Postanek sem si omislil v znanem makedonskem smučarskem središču Mavrovo. Poleti sicer tu ni tako živahno a je vseeno prijetno ostati kak dan ob slikovitem jezeru in se povzpeti na katerega izmed okoliških vrhov ali obiskati bližnjo kraško jamo. V tem času so odprti le redki hoteli. Najbolj zanesljivo hotel Bistra v katerem sem poleg ugodnega prenočišča dobil tudi obilo koristnih informacij za obisk lokalnih zanimivosti. Ponašajo se tudi z veliko teraso, ki nudi razglede na Mavrovsko jezero. Cesta iz Mavrova proti Ohridu se vije skozi slikovito sotesko reke Radika in mimo Debarskega jezera. Spotoma sem občudoval samostan sv. Jovana Bigorskega. Veličastna zgradba se dviguje le kak kilometer stran od glavne ceste na strmem bregu. Poleg sakralnih umetnin lahko na samostanskem dvorišču občuduješ tudi top narejen iz češnje! Nekoč so jih izdelovali menihi, ki so sodelovali v boju proti Turkom.
Gorati predel Makedonije res nudi pestre podobe, jezera, še posebno Ohridsko pa domačinom uspešno nadomeščajo morje. Domačini so prijazni, cene ugodne, skratka razlogov za obisk Makedonije je več kot dovolj!
