Rabat, maroška prestolnica, je prav tako poln znamenitosti, le ulični prodajalci niso niti približno tako vsiljivi kot tisti v Marakešu. In kaj poleg dejstva, da je prestolnica, ponuja Rabat?
Preden preidemo na kaj, pa je smiselno odgovoriti tudi na vprašanje, kdaj. Tako kot Casablanca tudi Rabat leži ob Atlantiku in je zato obisk primeren skozi vse leto. Poleti je prijetno in do deset stopinj hladneje kot v večini evropskih mest, nasprotno pa so v zimskem času temperature prav toliko višje.
Rabat, kar v prevodu pomeni utrjeno mesto, se nahaja na ustju reke Bou Regreg, ki od Rabata loči mesto Salé.
Mesto je v 12. stoletju ustanovil prvi kalif iz dinastije Almohadov kot utrjen samostan (ribāṭ) za nastanitev čet v džihadu proti Španiji. Veliko obzidje še zdaj obkroža stari del mesta (medino), ki je zrasel ob njem. V poznejših stoletjih je bilo pomembno pristanišče, vendar je zaradi zasipanja rečnega ustja s sedimenti sčasoma izgubilo to vlogo. Danes je pomembno predvsem kot politično središče, poleg vladnih uradov imajo tu sedež številna tuja veleposlaništva in več mednarodnih organizacij.
Oudaias Kasbah, trdnjava iz 11. stoletja, se ponosno dviga nad pristaniščem, ki je prepredeno z ozkimi ulicami in kjer se še danes čuti pridih Andaluzije. Obisk priporočam v večernem času, ko ulice še dodatno zaživijo. Poleg izjemnega zgodovinskega in kulturnega pomena je tako Oudaias Kasbah tudi izjemna točka za vrhunske fotografije.
Drugi dve znamenitosti sta tako blizu, da boste v vsakem primeru obiskali obe. Gre za Hasanov stolp in mavzolej Mohameda V. Hasanov stolp je v bistvu nedokončan minaret nezgrajene mošeje, ki jo je leta 1184 dal graditi almohadski sultan Jakub al-Mansur. Po njegovih načrtih bi bil to največji minaret na svetu, mošeja, ki bi ji pripadal, pa bi bila prav tako največja na svetu, a se je gradnja ustavila pri 44 m višine, ko je sultan umrl.
Naslednja »must see« točka je nekropola Chellah, kjer je za razliko od prejšnjih znamenitosti za obisk treba plačati vstopnino, a vstopnini (okrog 10 EUR) navkljub je nekropola vredna ogleda. Nastala je na ostankih antične rimske naselbine Sala Colonia, od katere je danes le malo izkopanin, pa čeprav je bilo tam kar 1.500 let pristanišče, tako v lasti Feničanov, Rimljanov, Berberov in Arabcev.
Podobno kot v drugih maroških mestih ima tudi Rabat svojo medino, kjer ne manjka restavracij, trgovin, stojnic in tudi mošej.
Poleg naštetega pa Rabat ponuja vrsto muzejev, galerij, mošej in drugih znamenitosti, ki kličejo k daljšemu obisku maroške prestolnice, kjer lahko prav tako prenočite v youth hostlu, ki se nahaja nedaleč od vhoda v medino in od koder za večino znamenitosti ne potrebujemo prevoza.
Znamenitih mest v Maroku je seveda še veliko, zato jih zgolj navajam, čeprav bi lahko o vsakem napisal potopis. Mednje zagotovo sodi še eno od kraljevskih mest, Meknes, seveda pa tudi vrsta manjših mest, vsako s svojim značajem in zgodovino. Mesta, ki jih je nedvomno smiselno obiskati, so vsaj še Chefchaouen, čarobno modro mesto, Safi, maroška prestolnica keramike, Essaouira, mestece ob Atlantiku, kjer so bili posneti tudi prizori nadaljevanke »The Game of Thrones« oz. »Igra prestolov«, Ifrane, kjer se nam za trenutek zazdi, da smo v švicarskih Alpah, Asilah, razgibano obmorsko mesto, Merzouga, šarmantno mesto v puščavi Sahara, in še bi lahko naštevali.
A če bi pomislili, da so v Maroku zanimiva zgolj mesta, bi se krepko zmotili. Masiva Atlas in Antiatlas namreč ponujata neskončne pohodniške poti, jezera, slapove in še mnogo več, kot so zgolj slapovi Imouzzer, Ouzoud, Oum Rabia in drugi. Prav zato želim s tem potopisom spodbuditi katerega izmed popotnikov k obisku Maroka in pripravi potopisa, v katerem bi se posvetil vsemu, kar je bilo v tem potopisu izpuščenega.
O Maroku bi se dalo še marsikaj zapisati, a upam, da ste ob zapisanem zaznali, da je Maroko raznolika, razgibana, odprta, varna in cenovno dosegljiva destinacija, ki ima dobro razvito prometno infrastrukturo.