Na svojem štiridnevnem potovanju v tem portugalskem mestu in njegovi okolici sem obiskala nekaj res lepih krajev, uživala v odlični, predvsem morski hrani ter dobrem portugalskem vinu. Sem pa ogled mesta pričela z obiskom dveh pomembnejših mostov Lizbone.
Most Vasco da Gama (po portugalsko Ponte Vasco da Gama) je eden izmed najdaljših mostov v Evropi (naj bi bil kar najdaljši) in se razteza čez reko Tajo v Lizboni, glavnem mestu Portugalske. V skupni dolžini meri kar 17,2 km. Njegov namen je omiliti zastoje na drugem pomembnem mostu v Lizboni - mostu 25 de Abril. Most je res fascinanten. Gradnja se je začela februarja 1995, most je bil odprt za promet 29. marca 1998, ravno pravi čas za Expo 98, svetovno razstavo, s katero so praznovali 500. obletnico odkritja Vasco da Gama morske poti iz Evrope v Indijo.
Viseči most 25. aprila (po portugalsko Ponte 25 de Abril) pa je drugi pomembnejši most, ki malce spominja na most Golden Gate v San Franciscu in sicer ni tako dolg kot most Vasco da Gama, a meri v dolžino 2,3 kilometre. Ima zgornje in spodnje nadstropje. Zgornje je namenjeno avtomobilom, medtem ko v spodnjem od leta 1999 dalje vozi vlak. Most je zasnovalo ameriško podjetje, ki je bilo odgovorno tudi za most v San Franciscu, zato takšna podobnost.
Lizbono sem večinoma prehodila, le vožnjo z znamenitim tramvajem št. 28 sem si privoščila in to vse do Alfame. Alfama je lizbonska najstarejša četrt. Uličice imajo tlakovane ceste, skozenj pa se lahko peljete s tipičnim lizbonskim tramvajem. Tu je po navadi zelo veliko turistov, kot je za najlepši del mesta običaj. Če opazujete zgradbe, so večinoma živih barv, dostikrat pa modre in imajo fasado iz ploščic. Zakaj temu tako lahko podrobno raziščete v Muzeju portugalskih mozaikov in ploščic. V Alfami se nahaja tudi najstarejša cerkev v mestu, t.i. Lizbonska katedrala, zgrajena leta 1147. Alfama je znana tudi po fado glasbi.
Za prelep razgled nad mestom vam Alfama ponuja več razglednih točk, ena od njih je iz gradu Svetega Gregorja (Castelo de São Jorge). Gre za nekdanjo trdnjavo, ki ponuja oddih od mestnega vrveža in kjer se lahko spočiješ na eni izmed številnih klopic pod borovci ob mestnem obzidju.
Glavni lizbonski trg, le-ta se nahaja čisto ob morju, se imenuje Trgovski trg (Praça do Comércio). Je ogromen trg, na katerem potekajo razne prireditve. V času mojega obiska so na trg postavili ogromen projektor, obiskovalci pa so uživali ob gledanju nogometa in pitju piva.
Nedaleč stran od centra mesta (v bistvu kar kakšno uro hoda ob morju) se nahaja predel Belém. Gre za predel Lizbone, od koder so se Portugalci v 16. stoletju odpravljali na pomorska raziskovanja, na primer ladje Henrika Pomorščaka v Maroko, Bartolomeu Diasa do rta Dobrega Upanja, Fernanda Magellana in Vasco da Gama v Indijo. Belémski stolp kot simbol Lizbone (Torre de Belém) brani dostop do Lizbone že od 16. stoletja. Stolp sploh ni posebno velik in si ga lahko ogledaš kar hitro, na vrhu je večja razgledna ploščad za še en prelep razgled Lizbone na reko Tajo.
Blizu stolpa Belém, ko te uro trajajoči sprehod do njega ter ogled zlakoti, pa se priročno nahaja manjša slaščičarna »Pasteis de Belém«, ki pripravlja pecivo s posebno smetano po originalnem receptu že od leta 1837. Recept skrbno čuvajo, v drugih slaščičarnah se da poskusiti precej podobno pecivo, a tisto pravo kot pravijo je le eno – na tem naslovu na rua de Belém 84/92.
Ko se naužiš lepot Lizbone, pa se je potrebno premakniti tudi izven mesta. Najbolj znana zahodna točka Evrope se imenuje rt Roca (po portugalsko Cabo da Roca) in leži ob Atlantskem oceanu. Nahaja se približno 30 km zahodno od mesta Lizbona. Rt je zelo vetroven, ta dan pa je bil še posebej. Rt je poln izredno visokih klifov in čudovitih plaž, česar mi iz osrednje Evrope nismo vajeni. Na rtu stoji tudi svetilnik iz leta 1722 in turistična pisarna, saj je rt priljubljena turistična točka.
Med Lizbono ter Rtom Roca pa se nahaja mestece Sintra in je priljubljena enodnevna postojanka turistom, ki obiščemo Lizbono. Mestece je prikupno in vredno ogleda, saj je bilo uvrščeno na seznam Unesco dediščine. Ena izmed atrakcij je na vrhu nad mestom živobarvna graščina, imenovana Palacio Nacional de Pena. V bistvu kar malo spominja na zabaviščni park. Znotraj graščine sem bila slabo uro, le-ta ponuja prekrasne poglede iz njenih stolpičev, a potem smo jo hitro mahnili proti plažam v upanju, da bo tam kaj manj vetrovno.
Lizbona je zanimiva za ljubitelje deskanja na valovih in tiste, ki se sončnim žarkom radi nastavljajo na peščenih plažah. Kot se lahko vidi na eni izmed mojih slik znanih plaž v mestu Cascais, oddaljenih od Lizbone približno 30 minut, so plaže fantastične in po navadi (ta dan je žal pihalo) polne kopalcev.
Je pa Lizbona zagotovo eno izmed mest s prijetno mediteransko klimo, z veliko sončnimi dnevi v Evropi in vsekakor vredna ogleda. So pa bili štirje dnevi zagotovo premalo za ogled tega evropskega bisera.