Že kar nekaj časa pred pričetkom vsekakor potrebnega oddiha od študija in projektov, sva se na začetku poletja odločila, da bova letošnje počitnice izkoristila za potovanje z vlakom in se tako za nekaj časa izognila letenju. Potovanje z vlakom že samo po sebi vzbuja poseben čar, kar naju je motiviralo na letošnji odpravi.
Veliko Britanijo sva kot glavno destinacijo izbrala, saj noben od naju še ni obiskal te države in ker sva preverila, da ima dobro razvejano železniško omrežje, velika zanimiva mesta ter bogato in edinstveno naravno in kulturno dediščino. Vedela sva, da bova v tej državi lahko kakovostno izkoristila kupljeno vozovnico, prav tako so tam cene vozovnic vlakov glede na prevoženo miljo ene izmed najdražjih.
Planirati sva začela mesec dni prej, zaradi vlaka Eurostar (več o tem v članku INTERRAIL). Ker sva si zamislila, da bova v stilu popotništva potovala od mesta do mesta, je bil ključen nakup dovolj velikega in udobnega nahrbtnika, v katerem bova nosila svojo prtljago celotno potovanje. Sledil je nakup hrane za na pot – ribe v konzervi, pašteta, Nutella, energijske ploščice itn.
Najprej sva morala ugotoviti, kako bova iz Maribora v enem dnevu prispela v London. Glede na razpoložljiva mesta na omenjenem vlaku sva bila za pot do Londona primorana porabiti dva dneva. Odločila sva se, da prespiva v Münchnu, kjer sva si ogledala atrakcije, ki sva si jih na prejšnjih potovanjih pustila za naslednjič. Vozovnico do Münchna sva kupila ločeno od Interrailove, da ne bi porabila dodatnega potovalnega dne.
Prvo noč sva preživela v sobi z 12 posteljami in skupno kopalnico. Ob prihodu tja, sva se takoj odpravila do atrakcije, ki je spomladi nisva uspela obiskati – »Deutches Museum« oz. tehnološki muzej, ki velja za enega izmed največjih muzejev na svetu. Za vstop v muzej sva uporabila najino PRESS oz. novinarsko izkaznico Popotniškega združenja in si pridobila brezplačno vstopnico. Ker je muzej priljubljena turistična točka, priporočava, da jih kupite vnaprej preko spletne strani, kot sva to storila midva.
Prebudila sva se pripravljena na nov potovalni dan in pozajtrkovala, potem pa se z vlakom odpravila naprej. Najprej sva z vlakom Intercity – Express (ICE) potovala do mesta Karlsruhe in tam prestopila na vlak do postaje Appenweier, ki je zelo blizu francoskega mesta Strasbourg. Po kratki vožnji sva imela ravno dovolj časa za hiter ogled mesta, ki s svojim jedrom spada med ena najčudovitejših mest tega dela Evrope. Stavbe v JV delu Velikega otoka »La Petite France«, ki amaterskega poznavalca spominjajo na mešanico tudorskega in alzaškega arhitekturnega stila, spada na Unescov seznam svetovne dediščine. Nekoč domove usnjarjev, mlinarjev in ribičev, danes pa trgovinice s spominki in restavracije, lahko zasledite kot fotogenično kuliso na mnogih (»turističnih«) fotografijah.
Po hitrem ogledu sva že skočila na visoko hitrostni »Train à Grande Vitesse« (TGV), ki naju je v slabih dveh urah pripeljal do Pariza. Tam sva se odpravila do znamenite železniške postaje »Gare du Nord« in že čakala na terminalu za Eurostar podzemni vlak. Po hitrem check-inu in opravljenih varnostnih protokolih, sva počakala na vkrcanje.
Vožnja je trajala dve uri in pol, s tem da se pod morsko gladino voziš v bistvu le pol ure. Kar naenkrat, ko se je končala tema (in tunel), sva uzrla oranžno obarvano nebo v času sončnega zahoda. Sledilo je dodatne pol ure vožnje do še ene legendarne železniške postaje, London St. Pancras International.
Na zgodovinski in moderni postaji sva kupila SIM kartici, saj je mobilno gostovanje zelo drago. Potem pa sva prvič sedla na znameniti »London Underground«, kjer sva vožnjo plačala kar z brezstično bančno kartico.
Prvi pravi dan v Londonu sva pričela z lovom na grafite znanega anonimnega uličnega umetnika Banksyja. Najprej sva obiskala Banksy Tunnel (Leake Street), kjer so grafiti (in murali) izjemoma zakoniti in ki se nahaja pod železniško postajo Waterloo.
Občudovala sva tudi ostale, nekateri izmed njih pa so izginjali pod novimi nanosi barve s strani delavca. Po prečkanju mosta Westminster in ogledu vseh atrakcij (Westminsterska palača in opatija, Big Ben, Downing Street, Buckinghamska palača, Admiralty Arch in ulica The Mall, trg Trafalgar) sva se podala do trga Leicester. Hladen veter, dež in mraz naju niso ustavili niti ne upočasnili.
V parku sva občudovala bronaste kipe znanih filmskih in risanih junakov (Mr. Bean, medvedek Paddington, Indiana Jones itn.). Po obisku ulice Piccadilly Circus in neonskih napisov, ki vabijo potrošnike, sva se odpravila mimo katedrale St. Paul, mosta Millennium in gledališča Shakespeare's Globe na malico na tržnico Borough. Jedla sva svinjsko meso zavito v rolco iz testa s klasično prilogo, ocvrtim krompirčkom. Veliko jedi v Angliji temelji ravno na mesu drobnice – svinjina, jagnjetina, ovčetina, govedina itn.
Ena najstarejših londonskih tržnic se nahaja v neposredni bližini železniške postaje London Bridge, nad katero se dviga s 306 m najvišji nebotičnik v Veliki Britaniji, imenovan Črepinja (»The Shard«).
Sledila je pot do mosta Tower Bridge in nato mimo gradu Tower of London do enega izmed poslovnih okrožij, kjer sva opazovala steklene nebotičnike in iskala zavetje pred vetrom in dežjem.
Naj vas v Londonu v poletnem času ne presenetijo nizke temperature. Če res ni hudega vročinskega vala se takrat temperature ne dvignejo nad 23-25 stopinj. Zato priporočava, da vzamete s sabo debelejša oblačila, dolge hlače in obvezno vetrovko.
Govorice, da noben Anglež ne zapusti doma brez dežnika, pa tudi držijo vodo. Glede na hitro spreminjajoče vreme je to razumljivo, je pa zanimivo, saj so dobrih 300 let nazaj bili dežniki v Angliji velik tabu.
V Londonu se nahaja malo morje različnih muzejev in galerij, midva sva se odločila, da obiščeva dva najbolj znana: Britanski muzej (British Museum) in Narodno galerijo (National Gallery). Vstopa v obe ustanovi sta brezplačna za vse obiskovalce. Vseeno pa je priporočljivo, če brezplačne vstopnice »kupite« na njuni spletni strani, kjer izberete tudi uro obiska. Obstaja možnost, da se preko spleta vse karte razprodajo, tako da kljub brezplačni vstopnici, vstop brez vnaprej kupljene karte ni zagotovljen.
Zbirke v Britanskem muzeju so posvečene človeški zgodovini, umetnosti in kulturi. Stalna razstava obsega okoli 8 milijonov različnih artefaktov in je po nekaterih podatkih največja na svetu. Tretji najbolj obiskani muzej na svetu obsega kar 95 sob, kjer si lahko ogledate dobro ohranjene in pomembne kose človeške zgodovine.
Eni izmed najznamenitejših in fotografiranih artefaktov so poleg mumij egipčanskih faraonov šahovske figurice Lewis Chessmen iz 12. stoletja, ki so jih odkrili na škotskem otoku Lewis. Muzej hrani 78 figuric, narejenih iz slonovine, medtem ko preostalih 11 hrani škotski Narodni muzej v Edinburghu.
Še en pomemben element zbirke muzeja je Rosseta Stone (kos granodiorita), na katerem je zapisan odlok o kralju v hieroglifih in še dveh drugih jezikih (demotična pisava in antična grščina). Zakaj je ta kamen tako pomemben? Pred najdbo tega kamna namreč noben ni znal dešifrirati egipčanskih hieroglifov. Z najdbo pa so imeli isto besedilo na enem mestu zapisano v treh jezikih in so lahko s pomočjo drugih dveh jezikov dešifrirali njihov pomen.
Pozornost vsakega obiskovalca pa pritegne tudi skulptura Tree of Life, ki je narejena iz 600.000 kosov orožja, ki je ostalo od 15 let trajajoče državljanske vojne v Mozambiku in prikazuje drugačno uporabnost – umetniško vrednost orožja.
Seveda je še veliko ostalih izjemnih pričevalcev zgodovine, vendar se je potrebno zavedati, da je to le mala peščica vseh tistih, ki so pod ključem in ne na ogled. Po nekaterih virih je v tem muzeju več kot 100.000 samo grških artefaktov, od katerih jih je na ogled le nekaj tisoč. Vprašanje je, ali se bodo in v kolikšnem številu ti »kolonialni« artefakti kdaj vrnili v domače države, kljub današnjemu trendu vračanja muzejskih umetnin v države njihovega izvora.
Umetniška galerija na Trafalgarjevem trgu obsega več kot 2300 umetniških del, za katere sva imela veliko časa, saj vsa v galerijo vstopila po hitrem postopku, mimo vrst. V njej se nahajajo mojstrovine umetnikov kot so: Van Gogh, da Vinci, Boticelli, Velázques, Cezanne idr.
Za kosilo sva si privoščila tradicionalno britansko jed Fish & Chips – ocvrto ribo v testu in sveže pečen krompirček. Glavni sestavini naj bi ločeno na Otok prinesli priseljenci v 16. stoletju, od takrat dalje pa je združena jed postala popularna med lokalnim prebivalstvom in obiskovalci.
Po kosilu sva se odpravila do predela Londona, imenovanega Kensington, kjer v eni izmed ulic stoji dobro varovano domovanje znanega rokerja, člana zasedbe Queen, Freddieja Mercuryja. Ta hiša je bila še nedavno nazaj prizorišče divjih zabav in poznih snemanj v studiu (ki je del hiše), danes pa bi jo skoraj zgrešili, če je ne bi varovala visoka ograja, kamere in ostra varovala. Nahaja se v mirni soseski, stran od mestnega središča, kjer bodo za vedno ostali spomini na skupino Queen, Freddieja in dobre stare čase, ko je vladal rock. Po raziskovanju glasbene dediščine sva se odpravila do Hyde parka, velike zelene površine, ki jo je kralj Henrik VIII. uporabljal za lov, danes pa je pomembno zbirališče, kraj za piknik in sprehod ter uživanje v naravi. Tudi midva sva tam našla svoj prostor pod soncem in na travi odpočila utrujene noge, še prej pa si ogledala Kensingtonsko palačo.
Več o nadaljevanju najinega potovanja z vlakom pa si lahko preberete v naslednjem delu članka, ki vas bo popeljal po vzhodnem delu otoka vse do Škotske.
Copyright (©) 2010 - 2024 Youth hostel | Politika zasebnosti | Piškotki | RPC
